Nedelja, 17. 9. 2023, 9.08
1 leto, 2 meseca
Tudi sobotno parado ponosa v Mariboru spremljali incidenti in nasilje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
Sobotne parade ponosa v Mariboru, ki je potekala pod sloganom Iz zakonov v družbo, se je udeležilo več kot 300 ljudi. Pri tem so vnovič izbruhnili incidenti in nasilje, tako da je morala posredovati policija. Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci, so sporočili organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Nekaj deset nasprotnikov parade je že pred začetkom dogodka prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Med kulturno-umetniškim programom sta se nato po njihovih informacijah nedaleč od Trga svobode zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila policiji. Prav tako so seznanjeni z vsaj enim napadom, ki se je zgodil po koncu uradnega dela parade, ko so se udeleženci že razkropili po mestu.
Kot poroča časopis Večer, so pretepli znanega mariborskega aktivista LGBTQIA+, performerja in pisca Renata Volkerja, ki je na družabnih omrežjih objavil fotografijo sebe v rešilnem avtomobilu s pripisom: "After party je na urgenci." Po odhodu s prireditve ga je napadla skupina mladih nasilnežev, ki so ga brcali in tepli. "Skrbi me, da imam zlomljeno kakšno rebro. Najbolj hudo pa mi je zato, ker je mama videla pretep in doživela šok," je povedal za Večer. "Dobro, da so napadli mene in ne koga mladega, ker takšni dogodki povzročajo travme," je še dodal Volker.
Po neuradnih informacijah to naj ne bi bil edini izgred, temveč naj bi se zgodili tudi pred enim od lokalov na Glavnem trgu.
Nestrpni komentarji so zakrožili tudi na družbenih omrežjih. Tako je svoje mnenje izrazil mladi član SDS, ki trdi, da sicer vsakomur privošči življenje v skladu z njegovo svobodno voljo:
Odziv na parado ponosa v Mariboru!
— Luka Simonič (@luka_simonic) September 16, 2023
Maribor je dom vijolčne in rumene, nikoli ne bo mavrične in zelene ❗️❗️
Živite svoje življenje kot vam je svobodna volja, vendar ga javno ne demonstrirajte in ne zastrupljajte otrok z LGBT propagando. 🤬🤬 pic.twitter.com/sSRbagTdKk
Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti
Ob tem so v Mladinskem kulturnem centru Maribor nasilje ostro obsodili. "Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano. Hkrati pa takšni dogodki in sovražni govor na družbenih omrežjih, ki ga je pred parado (še) več, potrjujejo eno od ključnih sporočil letošnje mariborske parade ponosa: da so parade, s katerimi opozarjamo na neenakosti v družbi in na nesprejemanje drugačnosti, še vedno potrebne in da je spremembe iz zakonov treba prenesti v družbo. Zakoni so pomembni, pomembni pa so tudi socialni premiki. Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so ocenili, je sicer na področju pravic skupnosti LGBTQIA+ v Sloveniji prišlo do napredka, pri čemer so izpostavili uzakonitev istospolnih zakonskih zvez in skupnega posvajanja otrok ter odpravo prepovedi darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. A določene pravice ostajajo nedosegljive, ena od poti do njih pa so spremembe zakonov, so dodali.
Nobeno nasilje ne sme biti spregledano!
V okviru kulturno-umetniškega programa je v soboto na oder stopilo več govorcev. "Ena od najpomembnejših človekovih pravic je ta, da lahko (po)vemo, kdo smo. Povsod. Brez strahu, brez (samo)cenzure, brez ocenjevanja ravni ogroženosti. In brez občutka, da zgolj živeti našo resnico drugim predstavlja grožnjo. Pravica do svobode izražanja in svobode biti je od nekdaj v ospredju političnih zahtev in bojev LGBTIQ+. Je osrednja nota vseh parad ponosa," je v govoru izpostavil Linn Julian Koletnik iz Amnesty International Slovenije ter ponovno pozval k podpisu peticije za pravico trans oseb do samoopredelitve.
"Zdaj moramo vlado in institucije držati za besedo, glasno opozarjati na kakršnokoli diskriminacijo in skupaj poskrbeti, da nobeno nasilje ne bo spregledano – doseči moramo, da se vsi zavedamo, kako je biti oseba LGBTIQ+ v Sloveniji," je dejala Katja Štefanec iz društva Parada ponosa.
Ko nekoč ne bo več potrebno policijsko spremstvo ...
"Dokler se bomo v Mladinskem kulturnem centru Maribor srečevali s posamezniki, ki svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete ne morejo svobodno živeti v domačem, šolskem ali delovnem okolju, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT, dokler bomo parado ponosa lahko organizirali samo ob spremstvu policije, obstajajo razlogi za organizacijo parade ponosa v Mariboru," pa je povedala direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Podporo paradi so bodisi s pismom bodisi z vnaprej posnetim nagovorom izrazili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, evropski poslanec Matjaž Nemec ter pobudnica prve parade ponosa v Ljubljani Tatjana Greif.
Predstavniki države ostro obsodili nasilje
Nasilje so ostro obsodili predstavniki države, med njimi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X poudarila, da je njeno sporočilo jasno: "Vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, je vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave. Incident na mariborski Paradi ponosa ostro obsojam in pozivam pristojne institucije, da strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti, z ustrezno podporo žrtvam. Vedno in povsod se moramo postaviti po robu homofobiji, transfobiji, interfobiji in vsem oblikam nestrpnosti ter vsakršnega nasilja."
Napade je obsodil tudi premier Robert Golob. "Ne samo, da je nasilje povsem nesprejemljivo in ga je treba sankcionirati, neprimerne so tudi reakcije nasprotnikov parade, ki udeležencem preprečujejo mirno zbiranje in izražanje mnenj," so ga citirali v njegovem kabinetu.
"Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da takšne incidente preprečimo in da ustvarimo družbo medsebojnega spoštovanja in solidarnosti," je prek omrežja X sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Da je fizični napad na Paradi ponosa nesprejemljiv in vsega obsojanja vreden, je na omrežju X poudarila tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. "Prav tako sovražni govor desne politike, ki s tem legitimira takšna dejanja, namesto da bi jih obsodila. Za boljši svet je potrebno graditi družbo solidarnosti in strpnosti, ne nasilja in razdvajanja," je dodala.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v zvezi z napadom na aktivista v objavi na omrežju X ocenila, "da gre za strahopetno dejanje manjšine, saj je večina že večkrat dokazala, da želimo vse posameznike enakovredno vključiti v delovanje skupnosti". Prepričana je, da samo skrajna manjšina nasprotuje raznolikosti in vključenosti naše družbe.
Pri Inštitutu 8. marec pa so ocenili, da ima nasilje na tretji mariborski paradi ponosa "svojega odkritega političnega podpornika v vseh, ki ga legitimirajo, a tudi v naraščanju naše indiference".
Do nasilja na paradi ponosa je prišlo tudi julija v Ljubljani.
