Sreda, 5. 6. 2019, 16.26
4 leta, 10 mesecev
Tudi Slovenija je zakopana v plastiko, uporabo moramo zmanjšati #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,03
5
Nevladna organizacija Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja analizirala embalažo iz povprečne potrošniške košarice. Ugotovili so, da je za popolno reciklažo primerna le približno polovica embalaže iz te košarice. Upoštevajoč maso embalaže in maso izdelka, je najmanj učinkovito pakiran čaj, so poudarili.
Kot je na današnjem dogodku Strokovna kavarna v Ljubljani pojasnila Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja, je projekt, ki se s poletjem izteka, raziskovalne, izobraževalne in ozaveščevalne narave. Medtem ko se veliko govori o plastičnih vrečkah in v zadnjem obdobju tudi plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, so svoj projekt osredotočili na embalažo.
Približno polovica embalaže iz košarice osnovnih dobrin je plastična
Na osnovi košarice osnovnih dobrin, kot jo opredeljuje državni statistični urad, so se podali v trgovine in izbrali tipične izdelke: tiste, ki bi jih najverjetneje izbrali potrošniki oziroma po embalaži ne izstopajo posebej od drugih istovrstnih izdelkov. V košarici so se znašli hrana in brezalkoholne pijače, alkoholne pijače in tobak, nekateri izdelki bele tehnike ter izdelki za dom oziroma čistila.
Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja je pojasnil, da je bila približno polovica embalaže izdelane iz plastike - natančneje 45,3 odstotka. Še 7,4 odstotka embalaže je bilo kompozitne - gre za embalažo, kot je tetrapak, ki prav tako vsebuje plastiko. Preostali izdelki so bili na primer papir, steklo in kovina.
Ekologi brez meja so primerjali tudi maso embalaže z maso izdelkov v njej in ugotovili, da je v tem pogledu med najbolj in najmanj učinkovitimi do 22-kratna razlika. Najmanj učinkovito je glede na težo izdelka pakiran čaj. Sledijo pijače v steklenicah.
Plastiko naplavlja že skorajda na vse najlepše plaže na svetu.
"Potrošniki lahko glasujemo z denarnicami"
"Mi kot kupci imamo veliko možnosti, da glasujemo z denarnico. Lahko se odločamo za izdelke, ki so manj pakirani, ki so pakirani v povratno embalažo, lahko kupujemo brez embalaže, s svojo embalažo in tako naprej. Lahko pač glasujemo z denarnico in proizvajalcem pošljemo jasno sporočilo, da pač ne dajejo slabih embalaž na trg, lahko pritiskamo nanje, da spremenijo svoje proizvodnje, naj trgovci kupujejo in zahtevajo od proizvajalcev izdelke, ki so bolje pakirani in manj problematični. Veliko je ukrepov je, ki se jih lahko lotimo," opisuje Kranjc.
V zadnjem času so fotografije živali s trebuhi, polnimi plastike, čedalje pogostejše.
Delež neopredeljene plastike, ki je ni mogoče predelati, še vedno visok
Pri plastiki so se Ekologi brez meja posvetili tudi različnim vrstam tega materiala. Izstopa še vedno visok delež plastike, označene z oznako 7 - gre za nekategorizirano plastiko. "Ta delež moramo zmanjšati," je opozoril Kranjc.
Čeprav je namreč mogoče vso plastiko reciklirati, pa se pri neopredeljeni plastiki tega podjetja večinoma niti ne lotevajo zaradi neekonomičnosti takega početja. "Govorimo o manjših, mešanih izdelkih, masa je torej majhna, težko je ugotoviti, kaj sploh ta specifična plastika je. Za kar koli, kar je v kategoriji sedem, lahko sklenemo, da tega ne bodo reciklirali," je poudaril Krajnc.
Plastika se kopiči zaradi dviga cen in zmanjšanja zmogljivosti obdelave v tujini
"Na globalni ravni je težava s plastičnimi odpadki zelo velika. Saj vidimo, koliko je onesnaženega morja. Pacifiški otok plastičnih odpadkov je največji od petih otokov in presega trikratno površino Francije. Tudi na naši nacionalni ravni vidimo, da plastični odpadki ostajajo, odkar je Kitajska zaprla trg zanje," je za Planet povedala Jana Miklavčič, vodja sektorja za odpadke z ministrstva za okolje in prostor.
Kot je pojasnila Miklavčičeva, so se dvignile cene termične obdelave v sosednji državah, kamor smo vozili pošiljke slovenskih nereciklabilnih, a gorljivih odpadkov. Zaradi prepovedi izvoza na Kitajsko prav tako v teh obratih ni več prostih zmogljivosti, ker jih države uporabljajo za svoje odpadke, pojasnjuje Miklavčičeva.
Po svetu se odvija veliko dogodkov, ki jih pripravijo aktivisti, da bi ljudi ozaveščali o problemu.
Sprememba zakona ureja razširjeno odgovornost proizvajalcev
"Treba je naprej. Pri nas smo imeli tudi določene sistemske anomalije. Včeraj je bil na spletni strani ministrstva za okolje in prostor objavljen zakon o varstvu okolja oziroma njegova sprememba, kjer se ureja razširjeno odgovornost proizvajalca, pod katero bo zapadla tudi plastična embalaža," je povedala Miklavčičeva.
Po njenem mnenju bodo pravila zdaj bolj jasna in strožja, to pa bo bolj učinkovito, ker se bodo odpadki, če bodo že nastali, hitreje obračali in šli hitreje v reciklažo.
"A prva stvar, ki jo moramo v hierarhiji odpadkov narediti, je ta, da moramo zmanjšati uporabo teh odpadkov, nato pa, če že nastanejo, z njimi ravnati na pravilen način ravnat," je dejala Miklavčičeva.
Na sprehodu po plaži lahko najdemo najrazličnejše plastične naplavine. Če jih ne naplavi na obalo, jih veliko pojejo živali.
Podjetja imajo najmanj težav s transportno embalažo
V okviru projekta so med drugim izvedli tudi anketo med podjetji, ki se ukvarjajo s plastičnimi odpadki; od komunal prek družb za ravnanje z odpadno embalažo do podjetij, ki to embalažo obdelujejo oziroma reciklirajo.
Po besedah Krajnca so se deležniki v anketi večinoma strinjali, da je ločevanje odpadkov predpogoj za uspešno recikliranje. Najmanj težav imajo s transportno embalažo oziroma embalažo iz industrijskih rab, saj gre za največje količine in tudi najbolj čiste odpadke.
Deležniki so se strinjali tudi, da je treba spremeniti način poročanja o embalaži, dani na trg - ministrstvo za okolje in prostor se tega že loteva s predlagano novelo zakona o varstvu okolja.
Za zmanjšanje količin predlagali tudi finančne spodbude za potrošnike
Ekologi so opozorili na potrebo po sprejemu standardov o sestavi embalaž, precej pa je bilo tudi poudarka na različnih finančnih ukrepih - na primer, da bi morali embalažo, ki je ni mogoče reciklirati, visoko obdavčiti ali celo prepovedati.
Manj so se deležniki strinjali o tem, kako dobro v Sloveniji sploh ločujemo, koliko plastične embalaže recikliramo ter koliko je je mogoče še koristno izrabiti. Za zmanjšanje količine embalaže so predlagali finančne spodbude za potrošnike, omejitev prodaje izdelkov za enkratno uporabo, ozaveščanje ter dodatno obdavčitev prepakiranja - več slojev embalaže za posamični izdelek.
Velika težava je prezgodnje umiranje kitov, ki jih na obalo naplavi s polnimi trebuhi plastike. Običajno umrejo zaradi sestradanosti.
Omahen: "Menim, da bomo plastiko težko nadomestili, treba je zmanjšati uporabo"
Marko Omahen, direktor podjetja Omaplast iz Grosupljega, opaža veliko spremembo v ozaveščenosti potrošnikov v zadnjih desetih letih. "Mislim, da zavest stalno raste in če gledamo ozaveščenost pred desetimi leti in danes, je velika razlika. Vesel bom, če bo čez deset let dvakrat boljše kot danes, in prepričan sem, da bo. Smo na dobri poti, smo ozaveščena družba in menim, da se bodo te zadeve spremenile še na boljše," je dejal Omahen.
Kot je dejal Omahen, obstajajo tudi drugi zanimivi materiali. "Treba je biti previden predvsem pri raznih bioplastičnih materialih, ker si ljudje lahko stvari predstavljajo nekoliko napačno, in sicer v to smer, da lahko odpadke, ki so biorazgradljivi, odlagajo kjerkoli, a ti materiali so razgradljivi le pod določenimi pogoji. Menim, da bomo plastiko težko nadomestili. Tudi, če se vrnemo k papirnati in drugi embalaži, se spet pojavljajo vprašanja, kje bomo dobili surovine in tako naprej. Raje bi se osredotočal na to, da se zmanjša uporaba oziroma da se prihrani pri razvoju izdelkov in razmišlja o tem, kako se bo določeno embalažo proizvedlo, pri tem pa uporabilo bistveno manj plastičnega materiala, kot je to potrebno. Pa tudi, da se kakšen izdelek zavije manjkrat, kot se zdaj," je dejal Omahen.
Enormne količine plastike ostajajo tudi na dvoriščih sortirnic. Plastika, ki ni primerna za predelavo, mora na sežig, a sežigalnice v Sloveniji še vedno nimamo, odvisni smo od tujine.
5