Sobota, 2. 3. 2019, 17.58
4 leta, 11 mesecev
Bo slovenski startup pomagal rešiti problem plastike? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,26
7
V zadnjih desetih letih smo proizvedli več plastike kot v vsem prejšnjem stoletju. V oceanih je letno konča od 100 do 200 milijonov ton, kar so tri četrtine vseh odpadkov, ki jih ustvarimo na planetu. Slovenski startup se trudi, da bi bilo plastike čim manj.
Sredi Tihega oceana tako plava otok odpadkov, velik kot 80 Slovenij. Morska bitja se dušijo in poginjajo zaradi razpadajoče mikroplastike. S tem tempom onesnaževanja bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Že zdaj prekriva četrtino Zemlje. Brez plastike človeštvo ne zna več živeti, čeprav se s takšno porabo in nereciklažo obenem obsoja na propad. Embalaža, oblačila, kozmetika, izolacijski materiali, avtomobilska industrija. Nikjer ne gre brez.
Počasi se vendarle premika. Za letošnje leto je EU napovedala konec brezplačnih plačnih vrečk, leta 2021 pa bo v veljavo stopila prepoved plastike za enkratno uporabo.
Slovenci pridelamo 48 ton plastike na leto
V oceanih se vsako leto znajde med 100 in 200 milijonov ton plastike.
In koliko še posebej zahrbtne mikroplastike pridelamo Slovenci?
Neverjetnih 48 ton. Pri tem ima levji delež pranje perila, s katerega se lušči sintetični del oblačil. Čistilne naprave mikro plastiko zadržijo le delno, ti delci prek voda končajo v prehranski verigi.
Da bi omejili to količino na minimum, so v slovenskem startup podjetju PlanetCare razvili posebne filtre za pralne stroje. Za filtriranje mikrodelcev. Ki so problematični tudi zato, ker nase dobro vežejo strupe, mi pa jih na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode.
Rešitev slovenskega podjetja zadrži 90 odstotkov mikrovlaken
Slovenska gospodinjstva vsak mesec pridelajo štiri tone mikrovlaken. Filter slovenskega podjetja PlanetCare pa zadrži kar 90 odstotkov vseh vlaken, ki med pranjem nastanejo, kažejo švedske študije. Boljših filtrov na trgu ni.
"Pri enem pranju se sprosti okoli 700 tisoč vlaken različnih velikosti in to se ponavlja, znova in znova," je za Planet razlagal Andrej Kržan, raziskovalec pri podjetju PlanetCare.
Ribe in školjke jih velikokrat zamenjajo za hrano
Kar 35 odstotkov mikroplastike, ki jo najdemo v morjih, pomenijo ta mikrovlakna. Ker so tako majhna, jih ribe in školjke velikokrat zamenjajo za hrano. In to je težava.
V zadnjih desetih letih smo proizvedli več plastike kot v vsem prejšnjem stoletju
"V vodi se seveda vežejo pesticidi, olja, vse je kup onesnaževalcev, vso svinjarijo v resnici dobimo nazaj na krožnik," je opozoril Hakim El Khiar, izumitelj pri podjetju PlanetCare.
"Ne vemo, kaj se dogaja, ko zaužijemo plastiko"
Nekatere raziskave so že pokazale, da lahko aditivi in onesnaževala v mikroplastiki vplivajo na naš živčni sistem, nekateri izmed teh so hormonski motilci, nekateri so tudi rakotvorni.
"Nekatere raziskave vsebnosti kemikalij v krvi so bile zelo skrb zbujajoče, in to zaradi kemikalij, ki so povezane s plastiko," je dodal Kržan.
"Da bi prav zaradi mikroplastike nekdo zbolel, ne. Tega podatka še ni. Ampak vemo pa že, da so te snovi, ki so dodane plastiki, razni aditivi, mutageni," je dejala Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode RS.
To pomeni, da lahko vplivajo na dedni material. Avstrijski znanstveniki so jih na primer lani odkrili v človeškem blatu.
"Ko zaužijemo plastiko, se v prebavnem traktu te kemikalije začnejo sproščati, na koncu pa pravzaprav ne vemo, kaj se dogaja," je proces opisala Kovač Virškova.
Kartušo je treba zamenjati po 20 pranjih
Filtri za pralne stroje, ki stanejo 40 evrov, so zato pomemben korak naprej.
Filtri, ki so jih razvili pri podjetju Planet Care.
"Filter je pravzaprav zelo enostaven. Notri je kartuša, ki jo zamenjamo enkrat na mesec oziroma po 20 pranjih. Notri so ujeta vlakna. Tega uporabnik ne čisti, kartušo zamenjamo," je delovanje pojasnil Kržan.
Trenutno se s proizvajalci dogovarjajo, da bi filtre začeli vgrajevati tudi v pralne stroje. Večje filtre pa že preizkušajo v nekaterih pralnicah po državi.
"Največ povpraševanja za tovrstne filtre je trenutno iz ZDA, ker tam se že pripravlja zakonodaja, ki bo urejala izpuste mikrovlaken v okolje," je o najpogostejših kupcih dejal Miha Vrhovec.
Največji onesnaževalci so flisi in športna oprema
Največji onesnaževalci z mikrovlakni so sicer razni flisi in športna oprema. Kako lahko količine mikrovlaken zmanjšamo že v tem trenutku?
"Da peremo polne stroje, ne manjših količin. Stroj je treba napolniti, ob tem pa je dobro, da ne peremo prepogosto, temveč le, ko je umazano, ne pa po vsaki uporabi," je svetoval Kržan.
In da kupujemo oblačila z naravnimi vlakni. Kar pa ni najbolj enostavno, če vemo, da je okoli 60 odstotkov vsega tekstila narejenega iz umetnih vlaken.
7