Četrtek, 23. 5. 2024, 11.42
3 tedne, 3 dni
Taktni vozni red – za bolj polne vlake in manj natrpane ceste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,70
Prednosti taktnega voznega reda so predvidljivost in zanesljivost, hkrati pa potniki lahko fleksibilno načrtujejo opravke, vedoč, da bo prevoz vedno na voljo takrat, ko ga potrebujejo, poudarjajo snovalci publikacije Slovenija v taktu (z leve Nico Huurman, Nejc Geržinič, Zala Velkavrh in Marko Peterlin).
Strokovnjaki za trajnostno mobilnost so predstavili vizijo razvoja taktnega voznega reda na slovenskem železniškem omrežju. "Prepričani smo, da bi uvedba taktnega voznega reda pomembno prispevala k spremembi v razmišljanju potnikov, da bi za vsakodnevne poti v večji meri uporabljali sredstva javnega potniškega prometa," je uvodoma dejal Marko Peterlin, strokovnjak za promet in načrtovanje prostora z Inštituta za politike prostora (IPoP).
Taktni vozni red (TVR) pomeni redne odhode vlakov in avtobusov javnega potniškega prometa, denimo na vsakih 30, 60 ali 120 minut. Prednosti takšnega voznega reda so predvidljivost in zanesljivost, hkrati pa potniki lahko fleksibilno načrtujejo opravke, vedoč, da bo prevoz vedno na voljo takrat, ko ga potrebujejo. Vlaki po tem sistemu vozijo že v številnih evropskih državah, tudi v vseh sosednjih z izjemo Hrvaške, zato bi uvedba omogočila hitrejše, udobnejše in rednejše poti v tujino.
Vendar pa se v Sloveniji TVR trenutno šele omenja v strateških razvojnih dokumentih do leta 2050. "Seveda je za spremembe bistvena politična odločitev," poudarja Peterlin. Ustvarjalci so sicer vizijo že predstavili nekaterim ključnim deležnikom.
Najprej TVR, nato izboljšave v skladu s potrebami
Bistvena razlika v razmišljanju, ki jo prinaša danes predstavljena vizija, je, da za povečanje uporabe javnega prevoza ni treba vnaprej načrtovati velikanskih investicij v reševanje železniških infrastrukturnih pomanjkljivosti, pač pa na podlagi opažanj in potreb vnašati izboljšave in spremembe v naložbene načrte. Železniško omrežje bi tako izboljševali postopno po fazah in tam, kjer je glede na vozni red najnujnejše.
Načrtovanje po principu TVR namreč poveča učinkovitost in dostopnost javnega prometa, to pa so ključne točke, ki vplivajo na odločitev uporabnikov, da svoje avtomobile zamenjajo za trajnostnejše načine potovanja.
Za uvedbo niso potrebni tektonski premiki
Potrebe, ki se zabeležijo glede na povpraševanje potnikov, so nato podlaga za investicije, na primer na katerih odsekih je treba skrajšati potovalni čas, kje je treba urediti dvotirnost za nemoteno križanje vlakov, koliko peronov in katere tirne povezave je treba zagotoviti na postaji in podobno. "Taktni vozni red lahko uvedemo takoj, žal pa današnja infrastruktura še ne omogoča optimalnih prestopov in integriranega TVR," je povedal soustvarjalec vizije Nico Huurman.
Čez čas se TVR lahko nadgradi v integrirano različico. To pomeni, da se posamezne linije, ki so doslej obratovale po TVR, ob istem času srečajo v tako imenovanih vozliščih. S tem se posamezne taktne linije povežejo v celovito omrežje, v katerem so prestopi med posameznimi linijami usklajeni in optimizirani na čim več prestopnih postajah.
1. Vlaki (in avtobusi) na postajo pripeljejo nekaj minut pred polno uro, na primer ob 7.55.
2. Potniki imajo čas za prestope med posameznimi linijami ali vlaki.
3. Nekaj minut kasneje vlaki (in avtobusi) odpeljejo s postaje, denimo ob 8.05.
Ves javni promet z roko v roki
"Pri uvajanju TVR je bistveno, da so vključene vse vrste javnega prometa," poudarja Huurman. Tako pa denimo k načrtovanju Potniškega centra Ljubljana v okviru projekta Emonika Ljubljanski potniški promet niti ni bil povabljen, je bilo rečeno na predstavitvi.
Seveda se pri uvajanju TVR pojavljajo številni dodatni izzivi. Ne smemo namreč pozabiti na tovorni promet, katerega obseg narašča. Trenutno gre skozi ljubljansko železniško postajo dnevno približno 300 potniških vlakov, medtem ko je tovornih od 150 do 170. Bi imel potniški promet ob uvedbi TVR prednost pred tovornim glede na to, da so trenutne kapacitete omejene? Tudi tovorni vlaki imajo vozni red, avtorji vizije pa so prepričani, da bi se lahko obe vrsti vlakov razvrstili po razpoložljivih tirih.
Prav tako je železnica živ organizem in ni imuna na nenadejane dogodke, ki lahko vplivajo na potek prometa. "Pri nas je težava tudi v zakonodaji. Na primer v Nemčiji, če pride do zamude nekega vlaka, ki bi porušil celoten takt, prevoznik sme takšno linijo preprosto preskočiti, da promet naprej teče tekoče. Pri nas pa smo obvezani, da speljemo vse po voznem redu napovedane prevoze, četudi to poruši ostali vozni red," je pojasnila Barbara Skrt Žvab s Slovenskih železnic, ki se je med drugimi udeležila predstavitve.
Miti in dejstva o TVR
V publikaciji, ki jo je izdal IPoP, je navedenih in ovrženih nekaj mitov, povezanih s TVR. Ti pomisleki denimo govorijo o tem, da TVR pri majhnem številu potnikov nima smisla. Avtorji vizije odgovarjajo, da se takt prilagaja priljubljenosti relacije. Cilj TVR je v prvi vrsti rednost, ne pa pogostost, pojasnjujejo.
Prav tako ne drži, da je TVR primeren samo za bogate države z razvitimi železnicami ali da gre za modno muho enodnevnico. Tudi v manj bogatih državah od naše, denimo na Češkem in Madžarskem, imajo TVR na celotnem omrežju vzpostavljen že več desetletij, Nizozemska, Belgija in Švica še dlje in še nikoli in nikjer TVR po uvedbi ni bil opuščen, so še poudarili avtorji vizije.
Kako bi po fazah izboljševali in nadgrajevali železniško omrežje? (glej legendo spodaj)
