Ponedeljek, 9. 3. 2026, 15.44
2 tedna, 3 dni
Strokovnjak Zdenko Bašan o evakuaciji Slovencev: To, da so štiri ure čakali, to ni nič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,78
Prvo letalo za Slovenijo je z večurno zamudo iz Maskata v Omanu vzletelo minuli torek in na Brnik prispelo v sredo okoli desete ure zvečer.
Slovenija je v sedmih dneh z devetimi leti uspešno izpeljala evakuacijo 912 Slovencev in 146 državljanov EU, skupaj torej 1.058 potnikov, ujetih na Bližnjem vzhodu. Svoje državljane je domov uspešno vrnila tudi Hrvaška, medtem pa so države "razvitejšega" Zahoda svoje prve državljane začele evakuirati šele sredi in proti koncu prejšnjega tedna. Med njimi so Irska, Velika Britanija in Nemčija, ki so se pri evakuacijah spopadale s številnimi zapleti. Tudi Sloveniji se je pri prvem evakuacijskem letu zapletlo in so potniki na Brnik prispeli z večurno zamudo. A vsi ti zapleti, s katerimi se pri evakuaciji soočajo posamezne države, so po mnenju strokovnjaka, nekdanjega vodje oddelka za podporo letenja v Adrii Airways Zdenka Bašana, pričakovani. Pojasnil je, zakaj pri tovrstnih letih prihaja do raznih zapletov, ob koncu pogovora pa dodal, da "se ljudje morajo zavedati, da so bili na vojnem območju, in se zahvaliti državi Sloveniji, da jih je rešila. To, da so štiri ure čakali, to ni nič. To ni EU, kjer hodimo čez mejo kar tako. To je drug svet. Tega, da niso dobili toplega obroka, sploh ne bom komentiral."
Prvo letalo je za Slovenijo z večurno zamudo iz Maskata v Omanu vzletelo minuli torek, drugo iz istega mesta le nekaj ur pozneje, v naslednjih dneh pa so razen iz Maskata lete organizirali še iz Dubaja in Rijada, prestolnice Savdske Arabije. Vse skupaj devet letov.
V regiji je trenutno še vedno nekaj slovenskih državljanov, javljajo se tudi ljudje, ki so še vedno v Aziji, po ocenah ministrstva je tam približno 200 Slovencev. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nedeljo na Brniku povedala, da tistim, ki želijo domov, svetujejo, da se obrnejo na veleposlaništvo in dežurne številke, se prijavijo, in zagotovili jim bodo vrnitev. Za zdaj novi evakuacijski poleti sicer niso na vidiku, so še navedli.
Slovenija svoje državljane domov pripeljala brezplačno
Kot je pred tem sporočil vladni urad za komuniciranje, je Slovenija prek mehanizma EU na področju civilne zaščite že zaprosila za mednarodno pomoč pri vračanju slovenskih državljanov z ogroženih območij na Bližnjem vzhodu v domovino v obliki sofinanciranja stroškov evakuacijskih prevozov. Povrnjene stroške naj bi dobili za vsak polet, na katerem so bili državljani EU, zato so na polete, ki niso bili zasedeni, želeli vključiti tudi državljane EU, s čimer bi si po navedbah ministrice predvidoma zagotovili povračilo.
Sprejem slovenskih potnikov na Brniku.
Doma tudi Hrvati
Poleg Slovenije je glavnino evakuacij prebivalcev z Bližnjega vzhoda v nedeljo izpeljala tudi Hrvaška, ki je lete začela dan pozneje kot Slovenija. Po hrvaških vladnih podatkih je bilo v nedeljo do 18. ure neposredno repatriiranih skupno 845 hrvaških državljanov, torej vseh, ki so izrazili željo po zapustitvi kriznega območja.
Prvi leti za Irce, Britance in Nemce šele sredi in konec minulega tedna
Medtem ko se številnim to, da je država izvedla takšno organizacijo, zdi samoumevno, je to za tako majhno državo, kot je Slovenija, vse prej kot to. Prehiteli smo celo države, ki so bistveno boljše letalsko povezane in imajo lastne prevoznike. In to države, za katere je splošno znano, da so v marsičem pred nami.
Če navedemo nekaj primerov. Irska je prve potnike, ujete na Bližnjem vzhodu, domov prepeljala šele minulo sredo, okoli 400 njih, še enega od letov s 194 potniki na krovu pa je irska vlada izvedla v nedeljo. Letalo je vzletelo iz Muskata v Omanu in imelo postanek v Kairu v Egiptu, preden je prispelo v Dublin. Odleteti bi morali že v petek, vendar je bil polet zaradi "zelo zahtevnih" razmer na Bližnjem vzhodu prestavljen. Ena od potnic je v nedeljo ob prihodu na letališče v Dublinu povedala, da so Dubaj zapustili pred 52 urami.
Tudi prvo britansko vladno letalo z Bližnjega vzhoda je na letališču Stansted pristalo šele minuli petek. Letalo, ki naj bi v sredo zapustilo glavno mesto Omana, je imelo zaradi tehničnih težav 24-urno zamudo. Namesto v sredo je vzletelo šele v četrtek zvečer, na britanskem letališču Stansted pa pristalo v petek ob 0.53. Medtem pa na tisoče ljudi iz Združenega kraljestva in Irske Bližnjega vzhoda še vedno ne more zapustiti.
Prvo letalo z nemškimi potniki, ujetimi na kriznem območju na Bližnjem vzhodu, pa je v Frankfurtu pristalo šele v četrtek zjutraj. Poleg tega bo Nemčija za razliko od Slovenije evakuiranim državljanom stroške vrnitve zaračunala.
Nemški potniki, evakuirani iz Dubaja.
Za pomoč zaprosili EU
Številne države pa evakuacije svojih državljanov niso zmogle izvesti same in so za pomoč zaprosile Center EU za usklajevanje odziva na izredne razmere, ki je minuli teden uspešno izvedel šest poletov z Bližnjega vzhoda, s katerimi so se domov varno vrnili državljani Bolgarije, Italije, Avstrije in Slovaške.
Evropska komisija pa je v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite organizirala lastna leta, s katerima so prav danes iz Omana v Romunijo prepeljali 356 evropskih državljanov, ki so zaradi vojnih razmer obtičali na Bližnjem vzhodu. Gre za prvo tovrstno uporabo mehanizma, ki sicer članicam omogoča povrnitev dela stroškov za lete, ki jih organizirajo same.
RescEU je del mehanizma EU na področju civilne zaščite, ki ga komisija lahko uporabi, ko nobena v mehanizmu sodelujoča država po prošnji za pomoč ne more zagotoviti prevoza. Gre za rezervo zalog, namenjeno kriznim razmeram, ki med drugim vključuje tako gasilna letala kot zdravstveno opremo. V primeru organizacije letov v okviru rescEU lahko komisija krije do sto odstotkov prevoznih stroškov, pojasnjujejo v Bruslju.
Poleg organizacije dveh letov je sicer EU iz mehanizma nudila tudi podporo 42 letom, ki so v zadnjih dneh v več evropskih držav z Bližnjega vzhoda prepeljali skupno več kot 4.100 evropskih državljanov. Med skupno 23 državami, ki so še zaprosile za pomoč iz mehanizma, je omenjena tudi Slovenija.
"Če bi bila Adria Airways, je vprašanje, ali bi nam zavarovalnice sploh dovolile leteti na tako območje," pravi nekdanji vodja oddelka za podporo letenja v Adrii Airways Zdenko Bašan.
Nekdanji vodja poletov v Adrii Airways: Slovenija se je precej dobro odrezala
Torej, kot lahko vidimo, se pri organizaciji letov z Bližnjega vzhoda ni zapletalo le Sloveniji, temveč tudi drugim državam, pri čemer se je Slovenija, kot pravi nekdanji vodja oddelka za podporo letenja v Adrii Airways Zdenko Bašan, "precej dobro odrezala".
Ključna so dovoljenja za prelet posameznih držav
Pojasnil je, zakaj pri tovrstnih letih prihaja do raznih zapletov in kakšni zapleti so to lahko.
"Vedeti je treba, da prevoznik za lete zunaj EU potrebuje dovoljenje za prelet za vsako državo posebej. To je še posebej pomembno v izrednih razmerah, kot je bilo tudi v tem primeru," pojasni Bašan. A "da na Bližnjem vzhodu dobiš dovoljenje države, čez katero se leti, je treba dva dni pred letom narediti najavo, kam se leti, zakaj se leti, koliko potnikov bo na krovu itd.," iz izkušenj, ki so jih imeli na Adrii Airways, pove strokovnjak.
Kaj pa, če bi Slovenija še vedno imela lastno letalsko družbo? Bi reševanje potekalo lažje, hitreje? "Zagotovo bi se odvilo hitreje, drugo vprašanje pa je, ali bi dobili dovoljenje za prelet držav Bližnjega vzhoda. To je neznanka, a dokler nimaš dovoljenja, ne smeš leteti. Takoj ko dobiš dovoljenje, pa se to lahko zelo hitro odvije," pove Bašan.
Če bi imeli lastno letalsko družbo, bi organizacija poletov verjetno res stekla hitreje, a Bašan opozarja še na eno verjetno prepreko. "Zavarovalnice so izjemno dvignile zavarovalne premije. Letenje na vojno območje je pogojeno z določenimi zadevami. Če bi bila Adria Airways, je vprašanje, ali bi nam zavarovalnice sploh dovolile leteti na tako območje. Letalo mora namreč biti zavarovano pri določeni zavarovalnici, in če je območje, kamor bi letalo letelo, ogroženo, se zavarovalna premija dvigne ali pa zavarovanja sploh ne želijo izvesti, saj obstaja velika verjetnost, da bi se kaj zgodilo," pojasni strokovnjak.
Bašan kot dobro potezo Slovenije ocenjuje najem jordanske letalske družbe za evakuacijo slovenskih potnikov, ujetih na Bližnjem vzhodu.
Zato Bašan, kot dobro potezo Slovenije, ocenjuje najem jordanske letalske družbe, saj predvideva, "da je ta imela manj težav s pridobivanjem dovoljenj za prelet držav Bližnjega vzhoda". Zataknilo se je pri prvem letu iz Maskata v Ljubljano, po predvidevanju Bašana prav zaradi pridobivanja dovoljenj. "Verjetno je bilo problematično dobiti dovoljenja za prvi let, potem pa se je veriga sprožila."
Doda, da se poleg komplikacije z dovoljenji v primerih izrednih razmer lahko zgodi tudi, da so določene zračne poti zaprte, in stvar se še dodatno zakomplicira.
Potrebni sta dve posadki
Strokovnjak poudari tudi, da iz Ljubljane do Maskata in nazaj ena posadka ne zadostuje. "Ena posadka takega leta ne more oddelati. Letalo mora namreč nekje na poti pristati, posadka pa se mora vmes, v tem primeru v Kairu, zamenjati, saj zaradi omejitev delovnega časa, ne smejo delati prekomerno. Posadka lahko dela denimo 12 ur oziroma odvisno od časa leta, potem pa več ne sme. Zato se za tovrstne poti potrebuje dve posadki, pri čemer ena počaka v Kairu."
V takšni situaciji so se denimo znašli Britanci, spomni Bašan, v četrtek zvečer pa se je letalo, ki ga je Francija poslala v Dubaj, da bi repatriirala svoje državljane, moralo vrniti zaradi raketnega izstrelka. Francoski minister za promet Philippe Tabarot je ob tem dejal, da je obračanje francoskega letala poudarilo nestabilnost v regiji in kompleksnost varnega izvajanja letov.
"To, da so štiri ure čakali na meji, to ni nič. To ni EU, kjer hodimo čez mejo kar tako."
In kaj po vsem tem reči na kritike nekaterih potnikov, potem ko so po urah čakanja na letališčih in 34 ur preživeli brez toplega obroka, potem ko jim država krije stroške prevoza? "Ljudje se ne zavedajo, v kakšni situaciji so bili. To je vojno območje in takšnih 'odisejadah' se lahko marsikaj zgodi in marsikaj zakomplicira."
"Ljudje se ne zavedajo, v kakšni situaciji so bili. To je vojno območje in takšnih "odisejadah" se lahko marsikaj zgodi in marsikaj zakomplicira."
"Prav tako sem veliko delal po Bližnjem vzhodu in tam je mentaliteta drugačna. To, da so štiri ure čakali na meji, to ni nič. Nihče ne ve, zakaj, ampak takšna je njihova procedura. To ni EU, kjer hodimo čez mejo kar tako. Vzamejo si čas, razmišljajo, gledajo in se pogovarjajo med sabo. To je drug svet. Tega, da se pritožujejo, da niso dobili toplega obroka, sploh ne bom komentiral. Ljudje se morajo zavedati, da so bili na vojnem območju, in se zahvaliti državi Sloveniji, da jih je rešila," je sklenil sogovornik.
