Nedelja, 28. 1. 2024, 23.23
10 mesecev
Stranke so razkrile: tako si predstavljajo rešitve za Slovensko vojsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,58
Trenutno ima Slovenska vojska, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, pogodbeni rezervisti in vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka, 7.115 pripadnikov.
Avstrija, Norveška, Švica, Latvija in Švedska spadajo med države, v katerih morajo mladi opraviti obvezno vojaško usposabljanje. O uvedbi vojaških urjenj za splošno populacijo razmišljajo tudi oblasti v Nemčiji, na Hrvaškem in v Srbiji. Kaj pa namerava storiti Slovenija? Na obrambnem ministrstvu pravijo, da so predlogi glede popolnjevanja Slovenske vojske na mizi, čez približno mesec dni pa nameravajo sprožiti razpravo o tej temi. Še preden se to zgodi, smo pri poslanskih skupinah preverili, ali podpirajo uvedbo splošnega vojaškega usposabljanja in kakšna oblika popolnjevanja vojske bi bila po njihovem mnenju najprimernejša za Slovenijo.
Trenutno ima Slovenska vojska, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, pogodbeni rezervisti in vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka, 7.115 pripadnikov. Kot pravijo na ministrstvu za obrambo, je ta mirnodobna sestava Slovenske vojske do morebitne ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti obenem tudi vojna sestava Slovenske vojske.
Leta 2004 smo namreč v Sloveniji prenehali izvajati obvezno služenje vojaškega roka, s koncem leta 2010, v času vlade Boruta Pahorja, ko je obrambno ministrstvo vodila Ljubica Jelušič, pa tudi obvezno služenje oseb z opravljenim vojaškim rokom v rezervni sestavi, ki je bila del vojne sestave Slovenske vojske. "Trenutno potekajo aktivnosti, kako povečati vojno sestavo Slovenske vojske," poudarjajo na ministrstvu.
Koliko vojakov potrebuje Slovenija?
In koliko pripadnikov naj bi imela vojna sestava Slovenske vojske? Glede na resolucijo razvoja Slovenske vojske do leta 2040 bi morali število pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske približati deset tisoč, a bi ob tem Slovenija po mnenju obrambnih strokovnjakov potrebovala še vsaj okoli 25 tisoč pripadnikov rezerve, torej oseb, ki so v primeru eskalacije razmer dovolj usposobljene, da se lahko pridružijo oboroženim silam. Da se oborožene sile določene države štejejo kot primerno popolnjene, morajo imeti vojaško usposobljena od dva do tri odstotke celotne populacije.
Številni državljani Slovenije so sicer odslužili vojaški rok pred njegovo ukinitvijo, a je težava v tem, da gre za osebe, ki so zdaj stare že vsaj okoli 40 let, zato bi za popolnitev klasične rezerve morali pridobiti tudi mlajše kadre. Te bi lahko Slovenija pridobila z uvedbo krajšega nekajtedenskega vojaškega usposabljanja, ki bi ga tako fantje kot dekleta opravili po srednji šoli in na katerem bi med drugim pridobili veščine, kot je preživetje v naravi.
Da se oborožene sile določene države štejejo kot dobro popolnjene, morajo imeti vojaško usposobljene od dva do tri odstotke celotne populacije. Cilj Slovenije je, da se približa temu odstotku.
Kot je v pogovoru za Siol.net pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, so tudi na našem ministrstvu pripravili predloge glede popolnjevanja Slovenske vojske. Čez približno mesec dni bodo o tej temi sprožili razpravo.
"Mi vemo, da se je naborništvo v Sloveniji zelo hitro končalo predvsem zato, ker so bile zadnje generacije vojakov velike le še okoli deset odstotkov nabora. Civilno služenje in odsotnost želje po služenju v vojski sta pripeljala do tega, da smo bili prisiljeni ukiniti naborništvo. Predlogi, kako pripeljati čim več ljudi v sistem, so na mizi. Danes je morda o naborništvu, sploh takem tipu, kot je bilo včasih, preuranjeno govoriti. Definitivno bomo pa na ministrstvu za obrambo v prihodnje sprožili to razpravo tudi skozi obrambno strategijo, ki jo bomo dali v javno razpravo v roku približno mesec dni, da se začnemo pogovarjati o tem, rekel bi bolj popolnjevanju kot pa o naborništvu. Je pa to seveda dolg proces, ki zahteva tudi določeno financiranje. Na Švedskem, Norveškem, pa še kakšni državi poznajo različne oblike hibridnega popolnjevanja oboroženih sil. Dejstvo pa je, da imajo vse države ta velik izziv," pojasnjuje Črnčec.
Težave tudi v drugih državah
S pomanjkanjem vojaškega kadra se sicer soočajo skoraj vse evropske države. V Nemčiji zato recimo razmišljajo o uvedbi delne vojaške obveznosti po švedskem modelu. Po tem modelu, ki ga je Švedska uvedla leta 2018, so del nabora vsi vojaško sposobni moški in ženske, a jih na koncu na urjenje vpokličejo le nekaj. V letih 2018 in 2019 so na primer na vojaško služenje vpoklicali po štiri tisoč fantov in deklet, pri čemer je bilo 85 odstotkov vpoklicanih fantov.
Tudi v Srbiji načrtujejo uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, medtem ko na hrvaškem obrambnem ministrstvu pripravljajo zasnovo krajšega osnovnega vojaškega usposabljanja za, kot pravijo, širši krog ljudi. Ob tem so prejšnji teden s spremembo zakonodaje v saboru zvišali tudi upokojitveno starost za vojake in mornarje s 45 na 50 let.
Poslanske skupine smo vprašali, ali podpirajo uvedbo vojaških usposabljanj ter kakšna oblika popolnjevanja oboroženih sil bi bila po njihovem mnenju najprimernejša za Slovenijo. Njihove odgovore lahko preberete spodaj.
"Kadrovska popolnitev Slovenske vojske je eden ključnih izzivov, hkrati pa tudi eden pomembnih ciljev naše države. Zato pozdravljamo napoved obrambnega ministrstva, da se bomo tudi o tem pogovarjali v okviru javne razprave o obrambni strategiji, pri čemer se strinjamo, da je treba bolj kot o naborništvu govoriti predvsem o možnostih in načinih popolnjevanja Slovenske vojske."
SDS:
"Predsednik Slovenske demokratske stranke je v zadnjih mesecih že večkrat poudaril, da bi bilo v Sloveniji treba ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka. Pretekli teden je na primer o tem govoril tudi na javni tribuni v Kopru, ko je na vprašanje glede pripravljenosti Slovenske vojske na morebitne spore odgovoril, da ima Slovenija več ljudi zaposlenih na RTV Slovenija, kot je slovenskih vojakov, in da bi bila edina rešitev ponovna uvedba obveznega vojaškega roka, ter dodal, da je kar nekaj evropskih držav to že uvedlo, veliko pa jih o tem še razmišlja."
NSi:
"V NSi se dobro zavedamo, da je pomanjkanje mladih eden ključnih problemov SV. Navduševanje in pridobivanje mladih za vojaški poklic je bilo zato tudi ena prednostnih nalog Mateja Tonina, ko je vodil ministrstvo za obrambo. Z določenimi akcijami in vojaškimi tabori mu je uspelo negativne trende obrniti navzgor in številni mladi so se želeli seznaniti z vojaškim poklicem ter se vključili v SV.
Naborniški sistem je ena izmed možnosti, ki lahko rešuje kadrovski problem SV, seveda pa ga je treba vpeljati pametno in postopoma. Na začetku bi mlade zagotovo lahko spodbudili zlasti s prenovljenim prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Prav tako je treba programe voditi v smeri, da mladi služenja domovini ne bi čutili kot izgubo časa, ampak kot čas, ko bodo pridobili veliko veščin, ki jim bodo koristile vse življenje."
SD:
"Socialni demokrati uvedbi naborništva nasprotujemo. Ponovna uvedba naborniškega sistema po našem mnenju ni primeren način za reševanje kadrovskih težav v Slovenski vojski. Je preživeti zasnovo in za morebitno ponovno uvedbo bi bilo treba doseči širše družbeno soglasje. Slovenska vojska trenutno nima materialnih, kadrovskih in tudi ne logističnih pogojev za ponovno uvedbo naborniškega sistema. Podpiramo pa nadaljnji razvoj kapacitet Slovenske vojske v profesionalno, odzivno, tehnološko dobro opremljeno in vsestransko obrambno silo, sposobno učinkovitega ukrepanja doma ter v mednarodnih mirovnih misijah."
Levica:
"Ne, ker Slovenija ni vojaško ogrožena. Pred 21 leti smo z veliko podporo javnosti ukinili naborništvo in obvezno služenje vojaškega roka. Delno tudi zaradi vse večjega nezanimanja za služenje vojaškega roka med vojaškimi obvezniki in zaradi vse večjega izogibanja služenju vojaškega roka. To je bila pravilna odločitev. Od takrat imamo v Sloveniji poklicno profesionalno vojsko. Prav tako koalicijska pogodba ne predvideva ponovne uvedbe naborništva, saj ima naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter ne nazadnje zmanjšuje kakovost vojske kot obrambne sile. Po trenutni zakonodaji lahko vlada prisilno služenje uvede samo v primeru razglasitve vojnega ali izrednega stanja," je pojasnil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec.
