Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
20. 1. 2024,
22.22

Osveženo pred

4 mesece, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,27
Aktivno državljanstvo Aktivno državljanstvo Jelena Juvan Damir Črnčec Slovenska vojska Nato

Natisni članek

Sobota, 20. 1. 2024, 22.22

4 mesece, 2 tedna

Aktivno državljanstvo

Pozabljena lekcija iz leta 1991, ko smo Slovenci pregnali okupatorja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,27
Slovenska vojska | V Slovenski vojski je 6.248 pripadnikov stalne sestave in 863 pripadnikov pogodbene rezervne sestave, kar skupno znaša 7.111 pripadnikov mirnodobne sestave Slovenske vojske.  | Foto Aleksander Kolednik

V Slovenski vojski je 6.248 pripadnikov stalne sestave in 863 pripadnikov pogodbene rezervne sestave, kar skupno znaša 7.111 pripadnikov mirnodobne sestave Slovenske vojske.

Foto: Aleksander Kolednik

Nemčija razmišlja o uvedbi delne vojaške obveznosti po švedskem modelu. Hrvaško ministrstvo za obrambo pripravlja koncept krajšega osnovnega vojaškega usposabljanja. Srbija načrtuje uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Bo temu trendu sledila tudi Slovenija? Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec pravi, da imajo predloge glede popolnjevanja Slovenske vojske na mizi in da bodo čez približno mesec dni sprožili razpravo o tej temi.

V Evropi se krepi strah pred naslednjimi potezami Rusije, ki je pred dvema letoma neizzvano napadla in okupirala del Ukrajine. Potem ko so švedske oblasti državljanom jasno povedale, da naj bodo pripravljeni na izbruh vojne v njihovi državi, je v javnost prišel še tajni dokument nemške vojske, iz katerega je razvidno, da se Nemčija pripravlja na širši Natov spopad z Rusi. "Nemška vojska mora biti pripravljena na vojno," je prepričan nemški obrambni minister Boris Pistorius. 

Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, kakšno je stanje v Slovenski vojski in v kolikšni meri je pripravljena na morebitno eskalacijo oboroženega konflikta v Evropi.


Spektakularni prikaz bojnega delovanja Slovenske vojske na misiji zveze Nato na Slovaškem. Video: Aleksander Kolednik

Črnčec: Nihče v Evropi ni pripravljen na vojno

"Vsi skupaj smo še dve ali tri leta nazaj mislili, da konvencionalna vojna velikih razsežnosti na mejah Evropske unije ni mogoča. To grenko spoznanje, ki smo ga vsi doživeli z agresijo Rusije na Ukrajino, je sprožilo tektonske spremembe, v prvi fazi predvsem v razmišljanju znotraj obrambnih in akademskih struktur v državah članicah EU in Nata. Vidimo torej, da je vojna na evropskem prostoru neka nova realnost. Poleg tega je prišlo spoznanje, da na takšno vojno, kot je danes zaradi ruske agresije v Ukrajini, dejansko nihče v Evropi ni pripravljen, ne z vojaškega vidika kot tudi ne z drugih družbenih vidikov, ki so pomembni, da se lahko uspešno soočiš z vojno," pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.

Ob tem je opozoril tudi na prazna skladišča orožja in streliva po Evropi. "Vse se začne s tem, ali imaš dovolj kapacitet za proizvodnjo različnega streliva in neko lastno obrambno industrijo. Tukaj je celotna Evropa (tudi evropske članice zveze Nato) ugotovila, da smo daleč, daleč zadaj in da smo zelo zaspali. Poraba streliva na eni frontni črti, kot je danes v Ukrajini, je namreč ogromna. Celotna EU ta trenutek ni sposobna zadostiti potrebam Ukrajine."

"Nihče v Evropi danes nima zalog za en mesec bojevanja. Daleč od tega," je zatrdil.

nemška vojska
Novice Tajni dokumenti: nemška vojska se pripravlja na Natovo vojno z Rusijo

Zakaj je teritorialcem skupaj s policijo uspelo premagati JLA?

Glede stanja v Sloveniji pravi, smo se pred dvajsetimi leti na referendumu odločili, da želimo biti del kolektivne obrambe zveze Nato in tudi EU, le dvanajst let pred tem, leta 1991, pa smo bili napadeni s strani jugoslovanske vojske, takrat osme najmočnejše armade na svetu, ki jo je nad Slovenijo poslal Beograd.

"V tej vojni smo zmagali, čeprav so nam od zunaj vsi govorili, da je to zgodba, obsojena na neuspeh. Bistvo vsega je bilo, da smo imeli dobro osnovo v konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je bil razvit po napadu Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968. Slovenija je s tem imela atribute vojske, torej teritorialno obrambo, ki se je ob pomoči policije lahko uspešno soočila z Jugoslovansko armado, in to kljub temu, da smo bili za razliko od današnje Ukrajine mi takrat pod embargom. Zakaj je to uspelo? Ker smo imeli po celi Sloveniji majhna jedra teritorialne obrambe in ker smo imeli sistem mobilizacije sil. Imeli smo tudi dovolj različnih vrst orožja in to nam je ob vsesplošnem narodnem konsenzu, izraženem na plebiscitu, omogočilo, da smo se skupaj zoperstavili agresorju," je poudaril Črnčec in dodal:

"Z vstopom v Nato pa smo pozabili na te koncepte. Šli smo v smer profesionalne vojske s pogodbeno rezervo, torej vojske, ki nima teh jasnih globinskih rezerv. Tudi opustitev naborništva v letu 2003 je k temu pripomogla. Seveda se zdaj vsi, tudi Slovenska vojska, ukvarjamo s tem, kako bomo poskrbeli za naraščanje lastnih zmogljivosti. Slovenija danes ima močno profesionalno jedro. Upam si trditi, da je proces modernizacije, ki ga vpeljujemo v Slovenski vojski, naravnan v pravo smer za soočenje s sodobnimi izzivi. Tisto, kar pa nas vse skupaj čaka, pa je, da razvijemo koncepte za povečanje sil Slovenske vojske, če bo to potrebno."

"Danes je morda o naborništvu, sploh takem tipu, kot je bilo včasih, preuranjeno govoriti. Definitivno bomo pa na ministrstvu za obrambo v prihodnje sprožili to razpravo tudi skozi obrambno strategijo, ki jo bomo dali v javno razpravo v roku približno mesec dni, da se začnemo pogovarjati o tem, rekel bi bolj popolnjevanju kot pa o naborništvu," pravi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. | Foto: Matic Prevc/STA "Danes je morda o naborništvu, sploh takem tipu, kot je bilo včasih, preuranjeno govoriti. Definitivno bomo pa na ministrstvu za obrambo v prihodnje sprožili to razpravo tudi skozi obrambno strategijo, ki jo bomo dali v javno razpravo v roku približno mesec dni, da se začnemo pogovarjati o tem, rekel bi bolj popolnjevanju kot pa o naborništvu," pravi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Foto: Matic Prevc/STA

Kako do novih vojakov?

Podobne težave imajo tudi drugje v Evropi. Nemčija tako razmišlja o uvedbi delne vojaške obveznosti po švedskem modelu. Hrvaško ministrstvo za obrambo pripravlja koncept krajšega osnovnega vojaškega usposabljanja, Srbija načrtuje uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Bo temu sledila tudi Slovenija? 

"Mi vemo, da se je naborništvo v Sloveniji zelo hitro končalo predvsem zato, ker so bile zadnje generacije vojakov velike le še okoli deset odstotkov nabora. Civilno služenje in odsotnost želje po služenju v vojski sta pripeljala do tega, da smo bili prisiljeni ukiniti naborništvo. Predlogi, kako pripeljati čim več ljudi v sistem, so na mizi. Danes je morda o naborništvu, sploh takem tipu, kot je bilo včasih, preuranjeno govoriti. Definitivno bomo pa na ministrstvu za obrambo v prihodnje sprožili to razpravo tudi skozi obrambno strategijo, ki jo bomo dali v javno razpravo v roku približno mesec dni, da se začnemo pogovarjati o tem, rekel bi bolj popolnjevanju kot pa o naborništvu. Je pa to seveda dolg proces, ki zahteva tudi določeno financiranje. Na Švedskem, Norveškem, pa še kakšni državi poznajo različne oblike hibridnega popolnjevanja oboroženih sil. Dejstvo pa je, da imajo vse države ta velik izziv," pojasnjuje Črnčec.

"Profesionalno jedro, ki skupaj s pogodbeno rezervo presega nekje 7.000 pripadnikov, je tista osnova, ki nam omogoča, da lahko v nekem časovnem obdobju skozi neke strateške rezervne poteze pripeljemo Slovensko vojsko na raven, kot je bila recimo leta 1991. Vendar za to je potreben čas in o tem, da bi lahko to hitro dosegli, seveda ne gre govoriti," je še izpostavil.

Iris-T
Novice Slovenija dobiva enega najboljših sistemov, s katerim Ukrajinci uničujejo okupatorja

"Pomembno je pokriti teren kot leta 1991"

Kot ključne oborožitvene sisteme, ki jih Slovenija potrebuje za zaščito svojega ozemlja in za prispevek h konceptu delitve bremen v okviru zveze Nato, Črnčec izpostavlja lahka kolesna oklepna vozila (LKOV) 4x4, ki zagotavljajo mobilnost vojske, sisteme zračne obrambe in protioklepna sredstva. Po njegovih besedah je pomembno doseči pokrivanje terena, kot smo ga dosegli skozi našo tradicijo, predvsem leta 1991: "Delno lahko temu rečemo gverilne, lahke, mobilne, jurišne enote, odredi, ki lahko onemogočijo nasprotnikove večje, težje oborožene formacije. Ko zasledujemo cilje krepitve Slovenske vojske, razmišljamo, da mora biti lahka, mobilna, okretna, opremljena z sodobnimi protioklepnimi in protiletalskimi sredstvi, kajti to je najmočnejša odvračalna drža, če bi kdo želel priti na slovensko ozemlje."

"Ta vlada je prva, ki je resno in odločno omogočila, da Slovenija pri izdatkih za vojsko prebije 1,3 odstotka BDP in da preseže mejo 20 odstotkov obrambnih izdatkov za ključne naložbe, kar je zaveza v okviru Nata. Pokazali smo, da z modernizacijo mislimo resno. Začne se na eni strani pri naložbah v ljudi in na drugi strani v vojaške zmogljivosti ter konkretne sisteme. Uvajanje novih sistemov, kot so LKOV 4x4, helikopterjev, letal in ne nazadnje protiletalskega sistema Iris, ki je tudi predviden, da pride v Slovensko vojsko, je proces, ki traja več let let. Potreben je namreč čas, da se sistem uvede, da se vzpostavijo in usposobijo enote za njegovo uporabo. Kar počnemo, so prvi koraki. Osnovni predpogoj pa je bil, da smo sploh dobili sredstva, ki nam omogočajo, da smo lahko šli v nabavo teh sredstev. Konkretno lahko povem, da smo recimo število protioklepnih raket Spike povečali za petkrat in s tem znatno okrepili protioklepno komponento Slovenske vojske, ki je posebej pomembna z vidika odvračanja na našem ozemlju," je izpostavil Črnčec.

Kot pomembne nakupe je izpostavil letali Spartan, ki bosta Slovenski vojski zagotavljali lasten zračni transport, ter nove vojaške helikopterje, ki bodo poleg transporta uporabni tudi za potrebe zaščite in reševanja.

švedska vojska
Novice Švedske oblasti svarijo državljane: Stanje je resno. Pripravite se na vojno.

Jelena Juvan: Lahko smo srečni, da smo člani Nata

"V Slovenski vojski se, kljub velikim finančnim in materialnim vlaganjem v zadnjem letu ali dveh še vedno pozna zapostavljenost od leta 2008 dalje, ko je bila vojska nekako najbolj finančno podhranjena, tudi do te mere, da so komaj pokrivali plače pripadnikov in vrzel, ki je nastala v teh zadnjih desetih, dvanajstih letih, je v bistvu izjemno težko premostiti v letu ali dveh, kljub tem izjemnim finančnim vložkom. Poleg tega se Slovenska vojska sooča z izjemnim kadrovskim pomanjkanjem tako novih pripadnikov kot tudi z dejstvom, da pripadniki v prvih letih zaposlitve v Slovenski vojski to zapuščajo. Tako da tudi če bi uspeli nadomestiti materialni primanjkljaj, torej primanjkljaj v zmogljivostih, imamo izjemen primanjkljaj v ljudeh," pojasnjuje obramboslovka Jelena Juvan in dodaja, da še vedno nimamo novih osemkolesnikov, pri čemer svari, da cene na tržišču vojaške opreme zaradi vojne v Ukrajini rastejo.

"V primeru širitve vojne v Ukrajini na evropsko ozemlje bi rekla, da smo lahko samo srečni, da smo članica zavezništva, in da, če do tega pride, lahko nekako računamo, seveda pa tudi prispevamo skladno s svojimi zmogljivostmi, da bo Nato sposoben zadržati direkten spopad neposredno na mejah z Ukrajino in da ne bo prišlo do širitve konflikta na naš naše ozemlje," je dejala.

nemška vojska
Novice Nemška vlada razmišlja o uvedbi delne vojaške obveznosti po švedskem modelu

Težave s pomanjkanjem vojakov imajo vse evropske države

Po njenih besedah imajo vse evropske države v zadnjih letih, predvsem Nemčija, težave s pridobivanjem novega kadra in Slovenija glede tega ni nobena izjema: "Smo del evropskega prostora in vse, kar se dogaja v evropski družbi, se dotika tudi nas. Evropska družba je starajoča družba, dotok mladih je v bistvu omejen. Med zahodnimi vrednotami je tudi individualizem, kar ni v skladu z vrednotami oboroženih sil."

V zvezi z morebitno uvedbo naborništva v Sloveniji opozarja, da glede tega v slovenski družbi ni splošnega konsenza in da bi priprava vojašnic na sprejem nabornikov predstavljala tudi finančni zalogaj. "Mi se moramo usmeriti v manjše poklicne oborožene sile, visoko usposobljene, primerno opremljene, primerno plačane in tudi primerno zasedene oziroma popolnjene," je pojasnila.

"Če bo Rusija napredovala z ozemelj v vzhodni Ukrajini vedno bolj proti središču in proti zahodni Ukrajini ter se tudi približevala državam, ki so članice Nata, potem bo ta nevarnost eskalacije večja. Dokler pa ruske sile ohranjajo nek status quo v teh republikah, ki so tudi jih razglasile za svoj del, pa mislim, da ta nevarnost ni tako velika," pojasnjuje obramboslovka Jelena Juvan. | Foto: FDV "Če bo Rusija napredovala z ozemelj v vzhodni Ukrajini vedno bolj proti središču in proti zahodni Ukrajini ter se tudi približevala državam, ki so članice Nata, potem bo ta nevarnost eskalacije večja. Dokler pa ruske sile ohranjajo nek status quo v teh republikah, ki so tudi jih razglasile za svoj del, pa mislim, da ta nevarnost ni tako velika," pojasnjuje obramboslovka Jelena Juvan. Foto: FDV

Kako verjetna je širitev vojne izven meja Ukrajine?

Na vprašanje, kakšna je verjetnost, da bi se vojna iz Ukrajine razširila v druge evropske države, je odgovorila:

"S to vojno v Ukrajini je v bistvu nek paradoks. Dogaja se tisto, česar nihče ni pričakoval. Vojna v bistvu zdaj traja že skoraj dve leti. Ruska vojska pa ni doživela takšnih udarcev, da bi razmišljala o tem, da bi vojno končala. Torej, tudi po dveh letih je očitno ruska vojaška industrija sposobna takšne produkcije, da uspešno nadomešča manko izgub na ukrajinskih bojiščih, ki so pa resnično velikanske. Rusija očitno ne bo padla na kolena kljub pomoči Ukrajini s strani zahodnih držav. Ključno je predvsem, kaj se bo zgodilo na ukrajinskem ozemlju. Če bo Rusija napredovala z ozemelj v vzhodni Ukrajini vedno bolj proti središču in proti zahodni Ukrajini ter se tudi približevala državam, ki so članice Nata, potem bo ta nevarnost eskalacije večja. Dokler pa ruske sile ohranjajo nek status quo v teh republikah, ki so jih tudi razglasile za svoj del, pa mislim, da ta nevarnost ni tako velika."

Oboroževalna tekma na Balkanu

Ob tem je izpostavila, da se v senci Ukrajine na Balkanu odvija oboroževalna tekma med Kosovom in Srbijo.

"Kosovska vojska se pospešeno oborožuje. Od ameriške vojske so kupili protitankovske izstrelke Javelin in so v bistvu v zadnjih letih tretji med evropskimi državami po številu nakupov teh protitankovskih izstrelkov. Prva je Albanija, druga Romunija. To posledično pri Srbih povzroča občutek ogroženosti in predsednik Aleksandar Vučić je zato že napovedal, da bo srbska vojska šla v milijonske nakupe.

V letu 2023 so bila za SV med drugim dobavljena naslednja večja sredstva:
- gasilsko vozilo,
- sanitetno vozilo,
- LKOV 4x4 Perun,
- taktično transportno letalo.

Za leto 2024 pa načrtujejo dobavo naslednje opreme:
- dodatna LKOV 4x4,
- terensko nujno reševalno vozilo,
- vozila za vojaško policijo,
- sistem za mehanično razminiranje,
- taktično transportno letalo,
 - brezpilotni sistem,
- komunikacijsko-informacijska sredstva, 
- lansirne sisteme s protioklepnimi vodenimi raketami Spike,
- dodatne lansirne sisteme Carl Gustaf z naboji 84 mm za različne namene tega sistema ter
- naboje za ročne netrzajne raketomete RGW 90.

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo. 
Ne spreglejte