avtocesta
Petek, 6. 12. 2019, 13.12
4 leta, 11 mesecev
Primerjava vinjetnega sistema med Slovenijo in Avstrijo
Številke so neizprosne: sosedje z boljšimi plačami za ceste plačujejo manj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,47
30
Slovenija in Avstrija imata, tako kot Češka, Slovaška, Madžarska, Bolgarija in Romunija v Evropski uniji in Švica zunaj nje, vinjetni sistem cestninjenja za osebne avtomobile in vozila do 3,5 tone skupne mase – ali so avtoceste dražje pri nas ali pri naših severnih sosedih?
Čeprav Evropska komisija ni naklonjena pavšalnem plačevanju uporabnin za avtoceste, več držav srednje in vzhodne Evrope za cestninjenje osebnih vozil (še vedno) uporablja vinjetni sistem, ki ni vezan na dejansko število prevoženih kilometrov, temveč na časovno določeno pravico uporabe avtocest.
Omeniti velja, da tudi v teh državah cestninjenja težjih vozil praviloma izvajajo na podlagi dejansko prevoženih kilometrov, največkrat kar s sistemi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, podobno kot je v Sloveniji od 1. aprila 2018 za takšna vozila v uporabi sistem DarsGo.
Omrežje slovenskih avtocest in hitrih cest, kjer se plačuje cestnina (označeno rdeče).
Vinjete: za nekatere dar iz nebes, za druge nepravične
Odkar so v Sloveniji 1. julija 2008 uvedli vinjete za osebna vozila, niso poniknile razprave o njihovi pravičnosti in upravičenosti. Zagovorniki so prepričani, da so vinjete preusmerile promet osebnih vozil z državnih cest na avtoceste, toda tisti, ki avtoceste uporabljajo redkeje, in tisti, ki živijo v tistih delih Slovenije, do kamor avtoceste še niso prišle (in še dolgo ne bodo), upravičeno menijo, da so v neenakopravnem položaju in da subvencionirajo tiste, ki vsak dan uporabljajo slovenske avtoceste.
Nenazadnje je jasno, da so vinjete še bolj prepričale vsakodnevne primestne in medkrajevne vozače, da jim je tudi s finančnega vidika zdaj veliko privlačnejše usesti se v avtomobil na preobremenjene mestne vpadnice kot pa poskusiti srečo z ne najbolj učinkovitim slovenskim mestnim, primestnim in medkrajevnim javnim prevozom.
Avstrijci imajo skoraj štirikrat več avtocest
Prav tako se od prvega dne radi primerjamo z Avstrijo, kjer so vinjetni sistem uvedli že leta 1997. Toda neposredna primerjava slovenskega in avstrijskega vinjetnega sistema ni mogoča zaradi več razlik.
Začne se že pri obsegu omrežja plačljivih avtocest in hitrih cest, ki v Sloveniji obsega 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, 146 kilometrov priključkov, 22 kilometrov razcepov in 51 kilometrov servisnih poti (podatki vzdrževalca DARS), v Avstriji pa krepko večjih 2223 kilometrov (podatki vzdrževalca ASFINAG).
Dragi odseki se v Avstriji zaračunajo posebej
Obenem je treba upoštevati, da se posamezni odseki avstrijskih avtocest, predvsem zahtevnejše (in kot jim upravljavci rečejo "stroškovno intenzivne") gorske relacije na nadmorskih višinah, ki jih slovensko avtocestno omrežje nima, cestninijo posebej – na njih vinjeta sicer ni potrebna. V Sloveniji velja tak režim le v predoru Karavanke.
Iz Slovenije je tako mogoče priti do Dunaja z vinjeto in brez dodatnih stroškov, a je že do Salzburga, tako po Turski avtocesti iz Ljubljane oziroma Beljaka kot tudi po Phyrnski cesti iz Maribora oziroma Gradca, treba računati še z dodatno cestnino.
Z rumenim so označene avstrijske avtoceste in hitre ceste, kjer morajo imeti osebna vozila nameščeno veljavno vinjeto, z zelenim pa so označeni odseki, ki se cestninijo posebej in na katerih vinjeta ni potrebna.
Iz Slovenije do Salzburga brez dodatne avstrijske cestnine ne gre
Za občutek, dodatna cestnina za vožnjo osebnega avtomobila v eni smeri po Turski avtocesti A10 (Tauernautobahn) na poti od Beljaka do Salzburga, ki pokriva predora Katschberg in Tauern (Visoke Ture), znaša 12 evrov.
Za ta in vse druge odseke, ki jih Avstrijci dodatno cestninijo, so na voljo tudi letne karte. Za omenjeni odsek stane 111 evrov, kar pomeni, da se letna karta povrne že med desetim prehodom v istem letu.
Za vožnjo z osebnim avtomobilom po avstrijskih avtocestah od slovenske meje do Salzburga avstrijska vinjeta ne bo dovolj.
Za pogoste potnike velika znižanja ali celo brezplačno
Imetniki letne avstrijske vinjete, ki je že nominalno cenejša kot slovenska (če pa jo preračunamo na kilometer omrežja, pa še veliko več), pa lahko pridobijo 40 evrov popusta na letno karto dodatnega cestninskega odseka. V našem primeru to pomeni, da se tistih 71 evrov letne karte za predora Katschberg in Tauern povrne že ob šestem prehodu v koledarskem letu.
Dnevnim migrantom, ki jim najkrajša pot od doma do službe pelje prek odseka, ki se dodatno cestnini, je letna karta še dodatno znižana na samo 42 evra, če pa imajo veljavno običajno avstrijsko letno vinjeto, pa jo lahko pridobijo celo brezplačno.
Avstrijska letna vinjeta občutno cenejša
Medtem ko slovenska letna vinjeta za osebne avtomobile stane 110 evrov, je avstrijska občutno cenejša in je za leto 2020 zanjo treba odšteti 91,10 evra - to je skoraj petino manj..
Verjetno nas ob tem tudi boli, da je v Avstriji gorivo v grobem za desetino cenejše kot v Sloveniji (razen če nepremišljeno izberete črpalko na avstrijski avtocesti, kjer je gorivo lahko tudi 50 centov po litru dražje kot nekje v bližini zunaj avtoceste).
Brennerska avtocesta A13 je kot stroškovno zelo zahtevna (in prometno zelo obremenjena) izvzeta iz vinjetnega sistema in se cestnini posebej.
Kratkotrajne vinjete so pri nas še manj ugodne
Pri kratkotrajnih vinjetah je že nominalno prednost spet na avstrijski strani. Pri nas poznamo mesečno vinjeto za 30 evrov, v Avstriji pa za 27,40 evra dobimo dvomesečno. Pri nas poznamo tedensko vinjeto, ki velja sedem dni, za katero je treba odšteti 15 evrov, v Avstriji pa je cena desetdnevne vinjete za več kot tretjino manjših 9,20 evra.
Ravno to najkrajšo vinjeto Sloveniji zelo zamerijo dopustniki (ne glede na to, ali so namenjeni v Slovenijo ali kam drugam), ki svoj dopust začnejo v petek ali soboto, končajo pa naslednjo soboto ali nedeljo – v Avstriji jim za to zadošča ena vinjeta za 9,40 evra, v Sloveniji pa potrebujejo dve vinjeti po 15 evrov ali za isto ceno mesečno. Očitno je to "darilo" tranzitnim potnikom, ki ob najbolj obleganih poletnih dneh na slovenskih avtocestah delijo usodo vseh evropskih avtocest, takrat prepolnih razbeljene pločevine.
Turska avtocesta (Tauernautobahn, A10) pri kraju Gmünd na avstrijskem Koroškem
Številke ne lažejo
Zaradi razlik med slovenskim in avstrijskim sistemom vinjetnega cestninjenja kakor tudi razlik med zemljepisnimi značilnostmi Slovenije in Avstrije ter obsegom avtocestnega omrežja v obeh državah je mogoče z nepopolno izbiro pomembnih podatkov izsiliti marsikateri (tudi napačen) sklep. A številke ne lažejo.
Še huje bi bilo, če bi želeli preračunati cene cestnin pri nas in v Avstriji v minute dela v vsaki državi. Prednost bi bila takrat še veliko večja na avstrijski strani, kajti povprečna slovenska plača znaša okrog 1.100 evrov, v Avstriji pa ob sorazmernem upoštevanju 13. in 14. plače, ki sta pri naših severnih sosedih precej običajni, pa zajetno večjih 1.999 evrov.
Skratka, če bi bile cene za enako storitev povsem enake v evrih, bi povprečen zaposleni v Avstriji za svojo vinjeto zaslužil dvakrat prej kot povprečen zaposleni v Sloveniji. Ob tem je najbrž slaba tolažba, da Avstrijci cene svojih vinjet vsako leto povišajo skladno z rastjo cen, naše pa imajo od leta 2014 enake cene - najbrž so bile naše že toliko prej sorazmerno dražje.
30