Sobota, 17. 3. 2018, 11.00
6 let, 9 mesecev
Matematika hitro pokaže, zakaj pri nas javni prevoz ni privlačen
Kar na Dunaju plačajo en evro na dan, bi bilo v Ljubljani več kot 2,3 evra na dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,78
12
Če primerjamo še kupno moč v Sloveniji in Avstriji, je razmerje dostopnosti mestnega prometa v Ljubljani in na Dunaju še manj v prid našega glavnega mesta.
Občasnemu obiskovalcu glavnega avstrijskega mesta Dunaj se ob ceni vozovnice za eno vožnjo mestnega prometa - ta znaša 2,40 evra v predprodaji ali 2,60 evra v vozilu - lahko na prvi pogled zazdi, da imamo v slovenskih mestih veliko ugodnejši javni mestni potniški prevoz.
Toliko bolj, ker vozovnica za eno vožnjo na Dunaju, čeprav je integrirana in tako omogoča poljubno število prestopov na tramvajih, avtobusih ali podzemnih in nadzemnih vlakih na območju mesta, ne dopušča povratne vožnje, temveč le vožnjo v eno smer brez (načrtnih) zadrževanj ob poti.
Toda tisti, ki prebivajo na Dunaju, nas hitro prepričajo, da je zgornji vtis o ugodnem javnem mestnem potniškem prometu v Sloveniji pravzaprav popolnoma zgrešen.
V Avstriji in praktično povsod po Evropi so vozovnice za mestni prevoz integrirane, kar pomeni, da veljajo tudi na vlakih, kadar vozijo skozi mestno območje.
Zvestoba javnemu prevozu se na Dunaju pozna v denarnici
V bogati ponudbi integriranih vozovnic za javni mestni prevoz na celotnem območju mesta Dunaj se hitro opazi, da tarifni sistem nagrajuje redne uporabnike.
Tako redna mesečna vozovnica za celotno mesto Dunaj stane 51 evrov, kar je manj kot 22 vozovnic za eno vožnjo v predprodaji oziroma manj kot 20 vozovnic za eno vožnjo, kupljenih na tramvaju.
Neposredne primerjave s katerimkoli slovenskim mestom preprosto ne moremo narediti, ker v Sloveniji ni mogoče z eno samo vozovnico hkrati uporabljati mestnih avtobusov in vlaka – enotne vozovnice za navadne občane pri nas še ni.
V slovenskih mestih potniki morajo izbirati - ali mestni avtobus ali vlak. Imetniki mesečne vozovnice za ljubljanski avtobus si tako ne morejo pomagati z vlakom, ki je na isti relaciji veliko hitrejši od mestnega avtobusa.
A tudi če pogledamo posamezne slovenske prevoznike, vidimo, da pri nas razmerje ni tako ugodno za redne potnike. V Ljubljani, kjer posamezna vožnja z mestnim avtobusom stane 1,20 evra, mesečna pa 37 evrov, izračun pokaže, da je mesečna vozovnica ugodnejša šele, če je voženj z mestnimi avtobusi v koledarskem mesecu 31 ali več.
Ves dunajski mestni prevoz za en evro na dan
Ljubljanski potniški promet ponuja letno prenosno vozovnico za prvo cono, to je območje Mestne občine Ljubljana, za katero je treba odšteti 420 evrov. To je (le) dva evra na mesec cenejše od dvanajstih mesečnih vozovnic.
Letno vozovnico ima tudi mestno območje Dunaja, ta pa je ugodnejša od ljubljanske že po absolutnih zneskih. Njena cena je 365 evrov ob enkratnem plačilu ali 396 evrov, če se plačilo zanjo razdeli na 12 obrokov po 33 evrov.
Na 29 tramvajskih progah na Dunaju se letno prepelje več kot 305 milijonov potnikov. Avstrijska prestolnica ima še pet prog podzemne železnice, ki letno prepeljejo dobrih 440 milijonov potnikov, in 127 avtobusnih prog, ki letno preštejejo skoraj 210 milijonov potnikov. Na območju mesta Dunaj v sistemu javnega potniškega prevoza sodelujejo tudi primestni in medkrajevni vlaki.
Zelo pomembna prednost dunajskih vozovnic je, da so vse integrirane – veljajo za vse mestne avtobuse in tramvaje in tudi za prav vse vlake, ne glede na njihov rang in potek vožnje, če se vožnja v celoti opravi na območju mesta Dunaj.
Zakaj vlak ni del mestnega prevoza v Sloveniji?
V nekoč zeleni prestolnici Ljubljani je to žal še vedno znanstvena fantastika. Tudi če imate mesečno vozovnice za ljubljanske avtobuse, boste, če želite izkoristiti hitrost vlaka, ki razdaljo od Stegen do glavne železniške postaje premaga v petih minutah, morali kupiti samostojno vozovnico za 1,28 evra, dnevno za 2,20 evra ali mestno mesečno vozovnico za 35,20 evra.
Če ceni mesečne vozovnice za ljubljanski mestni avtobus prištejemo železniško mestno mesečno vozovnico, kajti šele tako dobimo enak obseg storitve, ko jo imajo z dunajskimi mesečnimi vozovnicami, vidimo, da nam je to, kar na Dunaju dobijo za en evro na dan, v slovenskem glavnem mestu na voljo za 2,37 evra na dan!
Izračun je (le) za šest centov na dan ugodnejši, če 12 mesečnih vozovnic za avtobuse LPP nadomestimo z njihovo letno vozovnico.
Na območju prve cone ljubljanskega mestnega avtobusa je 15 postaj in postajališč Slovenskih železnic, kar je odlično izhodišče za hitre povezave v mestu. Že zdaj je z vlakom mogoče priti iz Zaloga v Stegne v zgolj 17 minutah, kar je za mestni avtobus popolnoma nedosegljivo. A žal le enkrat na dan ob delavnikih, ker so vozni redi vlakov precej neusklajeni. Mnoga postajališča po Ljubljani, tudi to na sliki, ne premorejo niti nadstreška za potnike, ki morajo čakati v dežju ali snegu (razpis je sicer v teku).
Primerjava kupne moči pove še veliko več
Matematika pokaže še bolj porazne sklepe, če pri že tako ugodnejši ceni dunajske letne vozovnice upoštevamo razmerje povprečnih plač v obeh državah.
Na straneh avstrijskega statističnega urada tako zasledimo podatek, da je bila leta 2016 pri naši severni sosedi povprečna mesečna plača 2.158 evrov, pri nas v istem letu pa 1.030 evrov (lani se je malenkost povzpela na 1.062 evrov).
Če preračunamo, koliko časa mora povprečen Avstrijec delati za nakup dunajske letne vozovnice, in ta znesek primerjamo s slovensko povprečno plačo, ugotovimo, da bi morala letna vozovnica v Ljubljani znašati dobrih 174 evrov oz. 14,52 evra na mesec.
Avstrija pospešeno prenavlja svojo floto primestnih vlakov, ki na območju večjih mest sprejemajo tudi vozovnice za mestni potniški promet. Sodobni vlaki cityjet so najprej prišli v dunajski in graški primestni promet.
Žal lahko v Ljubljani za trikratnik tega zneska izbiramo med mestnim avtobusom in vlakom – oboje ne gre. Pa sploh nismo upoštevali, da so na območju Dunaja vlaki bistveno pogostejši kot v Ljubljani in da je tam omrežje javnega potniškega prometa veliko bolj učinkovito!
V Avstriji so marsikje veliko ugodnejše kot pri nas tudi vozovnice v regijskem prometu. Tako v eni od avstrijskih zveznih dežel Tirolski, ki je velika kot skoraj dve tretjini Slovenije, letna vozovnica za celo regijo znaša zgolj 490 evrov – vključuje vse regionalne povezave in tudi ves mestni promet v glavnem mestu Tirolske Innsbruck.
Slovenska mesta, predvsem Ljubljana, še ne izkoriščajo prednosti, ki bi jih za potnike in kakovost mestnega prevoza v celoti prinesla vključitev železnic v enotni sistem mestnega potniškega prometa. Kje se je zataknilo?
Pri nas pa, odvisno od relacije in vrste javnega prevoza, letni strošek vozovnic za avtobus ali (!) vlak (na Tirolskem je vozovnica seveda integrirana) znaša več evrskih tisočakov!
Koga potem preseneča, da javni prevoz pri nas ni in ne more biti prva izbira za vse dnevne potnike ter da smo daleč od zelenega in do okolja prijaznega prometa?
12