SiolNET. Novice Slovenija
1,77

termometer

  • Messenger
  • Messenger
lokalne volitve

SLS – slovenski politični fenomen

1,77

termometer

SLS | SLS je stranka, ki je od leta 1994 naprej najuspešnejša slovenska stranka na županskih volitvah. | Foto: Ana Kovač
SLS je stranka, ki je od leta 1994 naprej najuspešnejša slovenska stranka na županskih volitvah. Foto: Ana Kovač

SLS je svojevrsten politični fenomen. Ta stranka že od leta 2014 ni več v državnem zboru, na lokalnih volitvah, še zlasti, ko gre za volitve županov, pa je še vedno ena od najmočnejših strank.

Slovenski volivci bodo to nedeljo v prvem krogu lokalnih volitev v 212 občinah izbirali župane ter člane občinskih oziroma mestnih svetov. SLS bo na volitve prvič peljal nekdanji politični analitik, 38-letni Marko Balažic. Ta je na čelo stranke prišel letos poleti.

Neuspeh SLS na aprilskih volitvah

Na letošnjih državnozborskih volitvah je SLS, ki je letos nastopala v okviru predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo (PoS), že drugič zapored spodletel poskus vrnitve v državni zbor. PoS, ki so jo poleg SLS sestavljali še stranke Konkretno (združena nekdanja SMC in Gospodarsko aktivna stranka), Čuševi Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati, je dobila le 3,41 odstotka glasov in obstala pred parlamentarnim pragom.

Bojan Šrot Novice Županske volitve v senci predsedniških: je po 24 letih čas za spremembo?

 

Leta 2018 je SLS dobila 2,62 odstotka glasov. Po izpadu iz DZ leta 2014 se je SLS sprva hotela vrniti vanj tako, da je na čelo postavila do tedaj širši javnosti neznanega Marka Zidanška. Ta poskus z novim obrazom pred štirimi leti ni uspel, zato je SLS letos poskusila s starim obrazom, Marjanom Podobnikom. Tudi ta ni bil uspešen.

Tolažilni evroposlanec

SLS je v zadnjih osmih letih, ko ždi zunaj DZ, lahko v tolažbo to, da ima od leta 2014 svojega poslanca v Evropskem parlamentu – Franca Bogoviča. Ta verjetno ne bi prišel v Bruselj, če leta 2014 SLS na evropskih volitvah ne bi nastopila v koaliciji z NSi, leta 2019 pa v koaliciji s SDS.

Uspehi na županskih volitvah

Precej bolje pa gre SLS na lokalnih oziroma na županskih volitvah. Na volitvah leta 2018 je po podatkih državne volilne komisije med strankami dobila največ županov, in sicer 26, sledili sta SDS s 17 in SD s 16 župani.

Politolog in politični analitik Marko Balažic je bil pred aprilskimi volitvami uradni govorec gibanja oziroma predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo (PoS), julija, ko je odstopil Marjan Podobnik, pa je prevzel vodenje SLS (avgusta je bil tudi izvoljen za predsednika stranke).  | Foto: STA , Politolog in politični analitik Marko Balažic je bil pred aprilskimi volitvami uradni govorec gibanja oziroma predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo (PoS), julija, ko je odstopil Marjan Podobnik, pa je prevzel vodenje SLS (avgusta je bil tudi izvoljen za predsednika stranke). Foto: STA ,

Po podatkih na spletni strani SLS pa klub županov pri SLS v mandatu 2018−2022 šteje 41 županov (sem SLS prišteva tudi župane s skupnih list, ki jih je podprla tudi ta stranka). Vseh županov je v Sloveniji 212. Leta 2018 je bilo sicer med župani izvoljenih največ tistih, ki so kandidirali s podpisi volivcev. Teh je bilo 123.

Zoran Janković Novice Županske volitve: kje bo najbolj napeto in kdo ima zmago že zagotovljeno

 

Slabše se je SLS odrezala pri volitvah v občinske oziroma mestne svete. Po podatkih DVK je leta 2018 na volitvah v občinske svete, ki se volijo po proporcionalnem sistemu, dobila 48.044 glasov, kar je znašalo 6,2 odstotka (četrto mesto med strankami), dalo pa skupaj stranki 218 mandatov (po zapisu na spletni strani SLS ima stranka 331 svetnikov, torej skupaj s tistimi, ki so bili izvoljeni po večinskem volilnem sistemu).

Večinski volilni sistem je po zakonu predviden za občine z manjšim številom članov občinskega sveta (to so tudi občine, kjer je močna SLS), proporcionalni sistem pa za občine z večjim številom članov občinskega sveta.

Koliko časa lahko SLS še vzdrži brez zastopstva v DZ?

Vsekakor pa je vprašanje, koliko časa lahko še stranka vzdrži v položaju, ko je na državni ravni zaradi zunajparlamentarnega položaja tako rekoč na obrobju, na lokalni ravni, še zlasti seveda v manjših oziroma podeželskih občinah, pa je močna in vplivna stranka.

Dolga leta je bil zaščitni znak SLS Marjan Podobnik. Leta 1988 je bil med soustanovitelji Slovenske kmečke zveze (SKZ) in Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM). Leta 1992 je postal predsednik SLS in jo vodil do leta 2000. Leta 2016 je Podobnika iz stranke izključil takratni predsednik Marko Zidanšek. Potem ko je Zidanšek junija 2018 po slabem izidu na parlamentarnih volitvah odstopil, je podpredsednik SLS Primož Jelševar nekdanje člane, ki so bili izključeni, povabil, naj se znova vključijo v stranko. Tako se je Podobnik vrnil v SLS in jo vodil do julija letos. | Foto: STA , Dolga leta je bil zaščitni znak SLS Marjan Podobnik. Leta 1988 je bil med soustanovitelji Slovenske kmečke zveze (SKZ) in Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM). Leta 1992 je postal predsednik SLS in jo vodil do leta 2000. Leta 2016 je Podobnika iz stranke izključil takratni predsednik Marko Zidanšek. Potem ko je Zidanšek junija 2018 po slabem izidu na parlamentarnih volitvah odstopil, je podpredsednik SLS Primož Jelševar nekdanje člane, ki so bili izključeni, povabil, naj se znova vključijo v stranko. Tako se je Podobnik vrnil v SLS in jo vodil do julija letos. Foto: STA ,

Podatki županskih volitev od leta 1994 kažejo, da število županov SLS od leta 2006 počasi pada. Največ županov je SLS dobila na volitvah leta 2006, in to kar 49 (v to število niso šteti župani s skupnih list, ki jih je podprla SLS). Tega leta je bila torej SLS na višku svojih "županskih moči".

Počasno padanje števila županov

Leta 2010 je imela SLS "samo" še 41 županov, leta 2014 31 županov in leta 2018 26 županov (sem niso šteti župani s skupnih list, ki jih je podprla tudi SLS). Seveda tudi ti izidi primerjalno gledano niso slabi: če odštejemo župane, ki so kandidirali s podpisi volivcev, in primerjamo samo stranke, lahko ugotovimo, da je SLS med strankami na vseh županskih volitvah od leta 1994 naprej dobila največ županov. Lahko bi torej tudi rekli, da je SLS županska stranka.

Saša Arsenovič Novice Anketa Večera: v Mariboru na prvem mestu Arsenovič, sledita Kangler in Flis

 

Poleg upada števila županov je v primerjavi z letom 2014 SLS upadlo tudi število svetnikov, ki so bili izvoljeni v občinah s proporcionalnim sistemom. Če je leta 2014 dobila 293 mandatov, jih je leta 2018 218. Obenem pada tudi število glasov na lokalnih volitvah s proporcionalnim volilnim sistemom: leta 2014 je SLS dobila 58.320 glasov (8,84 odstotka), leta 2018 pa, kot že omenjeno, 48.044 glasov (6,2 odstotka).

Zlato obdobje SLS

Na državni ravni je imela SLS svoje zlato obdobje med letoma 1996 in 2000. Na volitvah leta 1996 je namreč SLS pod vodstvom Marjana Podobnika postala druga najmočnejša stranka (dobila je 19,4 odstotka glasov). S tem je postala tudi najmočnejša v t. i. pomladnem taboru, ki sta ga poleg SLS sestavljali še Slovenski krščanski demokrati (SKD) Lojzeta Peterleta in SDS Janeza Janše (SDS je bila takrat še kratica za Socialdemokratsko stranko Slovenije).

SLS ima večinoma župane v manjših oziroma srednje velikih občinah, a je bila v preteklosti uspešna tudi v nekaterih mestnih občinah. Tako v Celju že dolga leta županuje Bojan Šrot, ki je nekdaj tudi vodil SLS. Šrot je leta 2016 izstopil iz SLS in leta 2018 ustanovil lastno stranko z imenom Celjska županova lista. SLS je imela pred leti župana tudi v drugem največjem slovenskem mestu – Mariboru. To je bil Franc Kangler, ki je decembra 2012 odstopil zaradi protestov. Za nameček je takratni predsednik SLS Radovan Žerjav Kanglerja izključil iz SLS. Leta 2018 je Kangler vnovič kandidiral za mariborskega župana in se prebil v drugi krog, kjer ga je premagal Saša Arsenovič. A takrat ne več kot član SLS, ampak kot član Nove ljudske stranke (NLS), ki jo je ustanovil leta 2016. Kangler letos znova kandidira za župana.  | Foto: Bor Slana SLS ima večinoma župane v manjših oziroma srednje velikih občinah, a je bila v preteklosti uspešna tudi v nekaterih mestnih občinah. Tako v Celju že dolga leta županuje Bojan Šrot, ki je nekdaj tudi vodil SLS. Šrot je leta 2016 izstopil iz SLS in leta 2018 ustanovil lastno stranko z imenom Celjska županova lista. SLS je imela pred leti župana tudi v drugem največjem slovenskem mestu – Mariboru. To je bil Franc Kangler, ki je decembra 2012 odstopil zaradi protestov. Za nameček je takratni predsednik SLS Radovan Žerjav Kanglerja izključil iz SLS. Leta 2018 je Kangler vnovič kandidiral za mariborskega župana in se prebil v drugi krog, kjer ga je premagal Saša Arsenovič. A takrat ne več kot član SLS, ampak kot član Nove ljudske stranke (NLS), ki jo je ustanovil leta 2016. Kangler letos znova kandidira za župana. Foto: Bor Slana

Po volitvah leta 1996 je Marjan Podobnik postal podpredsednik v vladi, ki jo je vodil Janez Drnovšek (LDS), njegov brat Janez Podobnik pa je postal predsednik DZ.

Združitev s SKD

Leta 2000 je tudi prišlo do združitve s SKD v stranko SLS+SKD, katere predsednik je postal Franc Zagožen iz SLS. A so novopečeno združeno stranko zaradi nesoglasij glede volilnega sistema kmalu zapustili nekdanji vidni člani SKD na čelu s Peterletom in avgusta 2000 ustanovili NSi. Njen predsednik je postal Andrej Bajuk.

Matej Tonin Novice NSi z županskimi kandidati med drugim v Ljubljani in Mariboru

 

Na volitvah leta 2000, kjer se je slabo odrezal celoten pomladni trojček, je SLS oziroma SLS+SKD dobila le 9,54 odstotka glasov. Na teh volitvah je SLS (iz SLS+SKD se je že leta 2001 spet preimenovala v SLS) tudi izgubila prevlado na desnici. Prehitela jo je Janševa SDS, ki je dobila 15,8 odstotka glasov. Od volitev leta 2000 je torej glavna stranka na slovenski desnici SDS.

Pogosto menjavanje predsednikov

Na izgubo prevlade na desni strani političnega prostora in postopno zmanjševanje glasov na državnozborskih volitvah (leta 2004 je dobila 6,82 odstotka glasov, leta 2008 skupaj s Stranko mladih Slovenije 5,21 odstotka glasov, leta 2011 se je spet dvignila na 6,83 odstotka in leta 2014 padla na pičlih 3,95 odstotka glasov) se je SLS odzvala s pogostim menjavanjem predsednikov.

Korenine SLS segajo v leto 1988, ko so slovenski kmetje v takrat še socialistični Sloveniji ustanovili svojo stanovsko organizacijo – Slovensko kmečko zvezo (SKZ). Predsednik SKZ je postal Ivan Oman, ki je bil med letoma 1990–1992 član slovenskega predsedstva. Na fotografiji, ki je bila posneta maja 2008 v Unionski dvorani v Ljubljani, vidimo Omana (na sredini), Franca Zagožena (desno) in Bojana Šrota (levo). Tako Zagožen kot Šrot sta nekaj časa vodila SLS.  | Foto: STA , Korenine SLS segajo v leto 1988, ko so slovenski kmetje v takrat še socialistični Sloveniji ustanovili svojo stanovsko organizacijo – Slovensko kmečko zvezo (SKZ). Predsednik SKZ je postal Ivan Oman, ki je bil med letoma 1990–1992 član slovenskega predsedstva. Na fotografiji, ki je bila posneta maja 2008 v Unionski dvorani v Ljubljani, vidimo Omana (na sredini), Franca Zagožena (desno) in Bojana Šrota (levo). Tako Zagožen kot Šrot sta nekaj časa vodila SLS. Foto: STA ,

Če ima SDS na svojem čelu od leta 1993 istega predsednika, jih je SLS menjala kot po tekočem traku. Leta 1988, ko je bila SLS ustanovljena kot stanovska kmečka organizacija Slovenska kmečka zveza (SKZ), je bil njen prvi predsednik Ivan Oman. Junija 1992 je postal novi predsednik Omanov zet Marjan Podobnik. Oman pa je odšel v SKD.

Deset predsednikov SLS

Mlajši od bratov Podobnik je SLS vodil do leta 2000, nato pa se je začelo hitro menjavanje. Leta 2000 je za eno leto stranko prevzel Franc Zagožen, leta 2001 je postal predsednik Franc But, leta 2003 Janez Podobnik, leta 2007 Bojan Šrot, leta 2009 Radovan Žerjav, leta 2013 Franc Bogovič, leta 2014 Marko Zidanšek, leta 2018 Marjan Podobnik in letos Marko Balažic. Od ustanovitve SKZ leta 1988 je imela SLS kar deset predsednikov, od teh je bil Marjan Podobnik predsednik dvakrat.

Zdajšnja SLS ima korenine v SKZ, ki je bila še v socialistični Sloveniji leta 1988 ustanovljena kot stanovska kmečka organizacija. Pozneje se je iz stanovske organizacije prelevila v politično stranko (formalno januarja 1990, ko je to omogočil novi zakon o političnem združevanju). Decembra 1990 je SKZ k svojemu imenu dodala še ime Ljudska stranka, junija 1992 pa je dobila današnje ime: Slovenska ljudska stranka (SLS). SLS je z združitvijo s SKD leta 2000 postala tudi pravna naslednica t. i. zgodovinske SLS, to je predvojne stranke SLS, ki je po drugi svetovni vojni delovala v politični emigraciji. Zgodovinska SLS se je leta 1992, ko jo je vodil v Argentini živeči Marko Kremžar, združila s SKD.
Berto Menard Novice V Logatcu štirje izzivalci zdajšnjega župana Menarda

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin