Ponedeljek, 27. 3. 2023, 22.09
1 leto, 7 mesecev
Slovenci nadpovprečno zadovoljni s svojim življenjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
8
Lansko leto je bilo v zgodovini EU eno od najbolj turbulentnih. Največji vpliv na EU je lani imela od februarja 2022 trajajoča ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila humanitarno katastrofo, razkrila evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in zaostrila energetsko krizo, so zapisali v poročilu o raziskavi javnega mnenja Eurobarometer − Zima 2022−2023.
Raziskava evropskega javnega mnenja Standardni Eurobarometer − Zima 2022−2023 je pokazala, da je bila velika večina Slovencev − kar 92 odstotkov − zadovoljna s svojim življenjem. Tolikšen delež našo državo postavlja nad povprečje EU, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 odstotkov državljanov.
Slovenci tudi bolje kot v povprečju Evropejci ocenjujejo stanje stvari na različnih področjih v državi: trenutni položaj v Sloveniji večina ocenjuje kot dober (56 odstotkov), takega mnenja pa je za stanje v lastni državi manj kot polovica Evropejcev (41 odstotkov), so zapisali v poročilu predstavništva EU v Sloveniji.
Slovenci so deljenega mnenja pri oceni stanja gospodarstva v državi, bolj spodbudno pa ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva, saj več kot polovica Slovencev (55 odstotkov) meni, da je to dobro, na ravni EU 27 pa so ocenjevalci bolj zadržani, tako menita le dva od petih vprašanih.
Nezadovoljstvo z demokracijo in zaskrbljenost glede prihodnosti
Zadovoljstvo z delovanjem demokracije v državi je v Sloveniji nižje, kot je v povprečju v drugih državah članicah, saj je 47 odstotkov zadovoljnih, več kot polovica pa ne. Nekoliko bolj so Slovenci zadovoljni z delovanjem demokracije v EU.
So pa vprašani v Sloveniji v večji meri pesimisti glede vprašanja, v katero smer gredo stvari v Sloveniji: 48 odstotkov Slovencev meni, da gredo stvari v Sloveniji v napačno smer in le tretjina pa ni zadovoljna s smerjo razvoja. Pri tem vprašanju so še nekoliko bolj kritični državljani EU 27.
Najbolj pereči sta vprašanji zdravstva in rasti cen
Večina Slovencev v glavnem za naslednjih 12 mesecev ne pričakuje veliko sprememb na gospodarskem področju, tisti, ki pa jih, pa so pogosteje črnogledi. Spremembe na bolje pričakuje 23 odstotkov Slovencev, na slabše pa vsak peti vprašani.
Kot največje izzive, s katerimi se ta hip sooča Slovenija, so vprašani izpostavili zdravstveno problematiko (50 odstotkov), na drugem mestu so dvig cen, inflacija ter rast življenjskih stroškov (38 odstotkov).
Skoraj petina Slovencev EU ne pripisuje ugleda
Pozitiven ugled pripisuje evropski povezavi 40 odstotkov Slovencev, skoraj petina pa negativnega. Sta pa glede prihodnosti EU optimistični skoraj dve tretjini Slovencev.
Vprašani so pretežno nezaupljivi do oblasti in mednarodnih političnih institucij, večinsko zaupanje uživajo le nekatere nacionalne javne službe oz. organizacije, v največji meri vojska, policija, medicinsko in zdravstveno osebje.
Tako slovensko kot evropsko javno mnenje je razdeljeno, ko gre za zaupanje ključnim evropskim institucijam, se pa Slovenci v večji meri nagibajo k nezaupanju, medtem ko v povprečju Evropejci ključnim evropskim institucijam bolj zaupajo.
Podpora evropskim politikam in predlogom polovična
Skupne evropske politike in pobude podpira več kot polovica vprašanih, Slovenci v največji meri podpirajo predlog skupne gospodarske in monetarne unije z evrom, na drugem mestu pa prost pretok državljanov za življenje, delo, študij in poslovanje v EU.
Se pa več kot tri četrtine Slovencev (77 odstotkov) počuti državljane EU, kar je za tri odstotne točke več, kot je povprečje EU 27. Prav tako je večina Slovencev (61 odstotkov) prepričanih, da glas EU šteje v svetu.
Približno tri četrtine vprašanih se počuti državljane Evropske unije.
Glede ukrepov med pandemijo in v Ukrajini razdeljeni
Slovensko mnenje je polovično razdeljeno glede zadovoljstva z ukrepi za boj proti pandemiji covid-19, ki jih je sprejela slovenska vlada. Povprečje držav sedemindvajseterice je višje, zadovoljnih je 58 odstotkov vprašanih.
V Sloveniji prevladuje nezadovoljstvo z načinom odziva slovenske vlade in EU na rusko invazijo v Ukrajini. Več kot polovica vprašanih je nezadovoljnih tako z odzivom slovenske vlade kot EU.
Pri vprašanju podpore so Slovenci v primerjavi s preostalimi Evropejci bolj naklonjeni ukrepom za skrb in pomoč ljudem, denimo humanitarni pomoči, manj pa so naklonjeni gospodarskim ali vojaškim ukrepom.
Več kot polovica Evropejcev verjame, da lahko načrt okrevanja NextGenerationEU učinkovito pomaga pri odzivu na aktualne gospodarske izzive, Slovencev tako meni manj kot polovica (41 odstotkov).
Nezadovoljstvo z mediji
Ne le, da več kot polovica vprašanih meni, da so o evropskih vprašanjih slabo obveščeni, večji del Slovencev je tudi kritičen glede kredibilnosti nacionalnih medijev in jih označuje kot zaupanja nevredne. Večina vprašanih meni, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije.
8