Četrtek, 12. 1. 2023, 7.03
1 leto, 3 mesece
Ne vojna v Ukrajini, to najbolj skrbi Slovence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,19
23
Javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer jesen 2022 je bila izvedena med 12. oktobrom in 7. novembrom 2022 v vseh 27 članicah EU. Potekala je v obliki osebnih intervjujev, na Danskem in Češkem pa je bila dopolnjena s spletnimi intervjuji. Skupno je v njej sodelovalo 26.431 ljudi. Rezultati EU so bili ponderirani glede na število prebivalcev v posamezni državi. V Sloveniji sta v raziskavi sodelovali 1.002 osebi.
Kar 88 odstotkov sodelujočih iz Slovenije v raziskavi Eurobarometer najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški. Druga najpogosteje omenjena skrb so podnebne spremembe (76 odstotkov vprašanih), sledi jim skrb zaradi grožnje revščine in socialne izključenosti (74 odstotkov vprašanih).
V Sloveniji več kot polovica (60 odstotkov) državljank in državljanov ni zadovoljnih z dosedanjimi nacionalnimi ukrepi za reševanje naraščajočih življenjskih stroškov, kar jo uvršča pod povprečje EU (64 odstotkov), razkriva raziskava Eurobarometer. Približno enakomerno razdeljeno je javno mnenje, ko gre za zadovoljstvo z ukrepi na ravni EU, s katerimi je nezadovoljnih 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji.
Širjenje vojne iz Ukrajine na druge države
V vsaki državi članici EU je več kot sedem od desetih vprašanih zaskrbljenih zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, največ v Grčiji (100 odstotkov), na Cipru (99 odstotkov), v Italiji in na Portugalskem (98 odstotkov). Naraščajoče cene vključno z energijo in hrano se občutijo v vseh socialno-demografskih kategorijah, kot sta spol ali starost, pa tudi v vseh izobraževalnih in socialno-poklicnih okoljih. Druga najpogosteje omenjena skrb (82 odstotkov) je grožnja revščine in socialne izključenosti, sledijo ji podnebne spremembe in širjenje vojne v Ukrajini na druge države (vsaka po 81 odstotkov).
Tretjina Slovencev čez mesec "s težavami"
Raziskava kaže, da je finančni položaj anketiranih v Sloveniji nekoliko boljši od povprečja v EU. Več kot polovica (59 odstotkov sodelujočih) jih pravi, da s trenutnim prihodkom živi dokaj udobno (13 odstotnih točk več od povprečja EU). Na drugi strani skoraj tretjina vprašanih (29 odstotkov) iz Slovenije s trenutnimi prihodki živi z nekaj težavami (sedem odstotnih točk manj glede na povprečje EU).
Obeti za 2023 so precej mračni
Finančni položaj državljanov kaže, da se vse bolj čutijo posledice zaporednih kriz. Skoraj polovica prebivalk in prebivalcev EU (46 odstotkov) pravi, da se je njihov življenjski standard že znižal zaradi posledic pandemije covid-19, ruske agresije na Ukrajino in krize življenjskih stroškov. Več kot tretjina (39 odstotkov) Evropejk in Evropejcev medtem pravi, da še niso opazili znižanja življenjskega standarda, vendar pričakujejo, da se bo to zgodilo v tem letu, zaradi česar so obeti za leto 2023 precej mračni. Drug zgovoren pokazatelj naraščajočih gospodarskih omejitev je povečanje deleža državljank in državljanov, ki se soočajo s težavami pri plačevanju računov "večino časa" ali "včasih" − ta delež se je v primerjavi z jesenjo 2021 povečal za devet odstotnih točk s 30 odstotkov na 39 odstotkov.
Javno zdravstvo
Slovenke in Slovenci tudi menijo, da bi Evropski parlament moral prednostno obravnavati javno zdravje (42 odstotkov). Sledijo boj proti revščini in socialni izključenosti (35 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov). Skoraj tretjina anketirancev v Sloveniji (28 odstotkov) med prioritete uvršča tudi prihodnost Evrope.
Ima EU prihodnost?
Hkrati nedavne krize, zlasti ruska vojna proti Ukrajini, krepijo podporo državljanov Evropski uniji: 62 odstotkov jih vidi članstvo v EU "kot dobro stvar", kar predstavlja enega najvišjih rezultatov od leta 2007. Dve tretjini evropskih državljank in državljanov (66 odstotkov) menita, da je članstvo njihove države v EU pomembno, 72 odstotkov pa, da je njihova država imela koristi od članstva v EU. V tem kontekstu se "mir" kot temeljna in ustanovna vrednota Unije znova vrača v zavest državljanov: 36 odstotkov Evropejk in Evropejcev namreč pravi, da sta prispevek Evropske unije k ohranjanju miru in krepitvi varnosti glavni prednosti članstva v EU (povišanje za šest odstotnih točk od jeseni 2021). Poleg tega menijo, da EU omogoča boljše sodelovanje med državami članicami (35 odstotkov) in prispeva h gospodarski rasti (30 odstotkov).
Slaba polovica v EU vidi "dobro stvar"
58 odstotkov vprašanih v Sloveniji vidi članstvo v EU "kot dobro stvar", 59 odstotkov jih meni, da je članstvo Slovenije v EU pomembno, 78 odstotkov pa, da je Slovenija imela koristi od članstva v EU. Anketirani v Sloveniji tudi menijo, da je ena izmed glavnih pridobitev, ki jih je prineslo članstvo v EU, prispevek h gospodarski rasti v državi (42 odstotkov). Sledi pomen novih zaposlitvenih priložnosti, ki jih državljanom zagotavlja EU (31 odstotkov), in prispevek k ohranjanju miru ter krepitvi varnosti (29 odstotkov). Menijo tudi, da članstvo v EU izboljšuje sodelovanje med Slovenijo in drugimi državami članicami EU (29 odstotkov).
23