nesreča
Sobota, 6. 9. 2025, 9.55
1 ura, 34 minut
Skrb vzbujajoči podatki: rekordno leto gorskih reševanj, vse več smrtnih žrtev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Gorski reševalci so imeli letos že 470 intervencij, 29 več kot v enakem obdobju lanskega leta. Skrb vzbujajoče je število smrtnih žrtev, saj je letos umrlo že 30 ljudi, lani jih je v enakem obdobju življenje izgubilo 23. Med zadnjimi žrtvami sta 48-letna pohodnica, ki je na poti od Vršiča proti Jalovcu padla v globino, zdrs z mostu v globino na območju Gozda Martuljka pa je bil usoden za 48-letnega moškega. Prav zdrs na poti ostaja najpogostejši vzrok nesreč, med pogostimi razlogi za nesreče pa so tudi nepoznavanje terena, neprimerna oprema, telesna ali duševna nepripravljenost. Med reševanji še vedno prevladujejo domači gorniki, a je delež tujih državljanov tudi letos visok, teh je kar 44 odstotkov.
Zdrs zaradi utrujenosti in nepazljivosti
Zdrs na poti predstavlja približno 30 odstotkov vseh primerov, ki jih obravnavajo gorski reševalci. Zdrs pa ne pomeni nujno klasičnega spodrsljaja – pogosto gre za utrujenost, spotik ob korenino ali kamen, izgubo ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa za trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen na telefon namesto na tla, so ob tem opozorili pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) ob mednarodnem dnevu gorskega reševanja, ki so ga obeležili 28. avgusta.
Plemenito poslanstvo. Ne vprašajo za uro. So prostovoljci. Glavna skrb je, da ponesrečenca varno spravijo v dolino.
Zaradi hudih poškodb je moški na območju Gozda - Martuljka umrl na kraju nesreče:
Ogromno reševanj nepoškodovanih in več tujcev
Več kot v enakem obdobju lanskega leta je bilo letos tudi reševanj onemoglih ali izgubljenih, so poudarili gorski reševalci.
V kar 44 odstotkih primerov so letos reševali nepoškodovane, lani je bilo takih 41 odstotkov.
Čeprav pri reševanjih še vedno prevladujejo domači gorniki, je letos skrb vzbujajoč tudi delež tujcev, saj je bilo teh kar 44 odstotkov. To se še posebej pozna v društvih na turistično najbolj obiskanih območjih, ki jih pokrivajo reševalne postaje Gorske reševalne službe (GRS) GRS Bohinj, GRS Bovec, GRS Tolmin, GRS Radovljica, GRS Kranjska Gora in GRS Ljubljana.
Razmere zanje niso pomembne. Na pomoč bodo šli v vseh letnih časih. Izjema zaradi vremena je lahko le helikopterska pomoč.
Vedno bodo šli na pomoč:
"Z boljšo pripravo bi lahko preprečili marsikatero nesrečo"
Gorski reševalci so ob aktualni statistiki znova poudarili, da je priprava na turo ključna: pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti ter spremljati vremensko napoved.
Na turo se je treba odpraviti s primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače ter z realno oceno lastnih sposobnosti.
"Predvsem pri tujih obiskovalcih opažamo, da se pohodniki pri načrtovanju poti zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, saj lahko to bistveno skrajša čas prihoda reševalcev," so sporočili.
Žalostni konec za 48-letno pohodnico, ki ji je zdrsnilo med vzpenjanjem po zelo zahtevni planinski poti proti Jalovcu:
Helikoptersko reševanje ni vedno mogoče
Tudi v času dežurstev ekipe GRZS na Brniku se večina reševanj še vedno odvija peš na klasičen način, takih intervencij je več kot polovica, 58 odstotkov.
Reševanje s helikopterjem namreč pogosto onemogočajo vremenske razmere, neprimerni pogoji za vzlet ali dostop do mesta nesreče ali pa dejstvo, da se akcija dogaja v nočnem času. Ko je helikoptersko reševanje mogoče, sodelujejo s helikopterskimi ekipami Policije Slovenije in Slovenske vojske, ki zagotavljajo prevoz, uspešnost akcij pa temelji na izjemno uigranem in odličnem sodelovanju vseh služb.
Ekipa Letalske policijske enote Generalne policijske uprave med intervencijo.
Prostovoljci rešujejo, pravila naj določi država
Vsako leto se reševalci srečujejo tudi z vprašanji o plačljivosti reševanja. "Gorski reševalci smo bili in bomo tudi v prihodnje prostovoljci. Naša glavna in edina skrb je, da ponesrečenca varno spravimo v dolino. Zavedamo se, da so ravnanja posameznikov včasih lahkomiselna, a ugotavljanje morebitne krivde ni v naši pristojnosti – to je naloga države," so še izpostavili.
Njihova največja želja je, da se ljudje v stiski pravočasno obrnejo nanje, brez strahu, ne da bi jih karkoli odvrnilo od klica na pomoč.
