Sreda, 17. 4. 2019, 15.23
5 let
Sindikati pri regresu nekoliko popustili, potni stroški ostajajo trd oreh #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,47
2
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, ki so se danes prvič sestali na pogajanjih o letošnjem regresu in načinu obračunavanja potnih stroškov, pričakovano še niso uskladili stališč. V sindikatih so nekoliko popustili pri regresu, medtem ko pri potnih stroških obe strani ugotavljata, da imata že v izhodišču popolnoma različne poglede.
Vlada za vse javne uslužbence predlaga regres v višini minimalne plače, torej 886,63 evra. Sindikalna stran si želi, da se regres izplača v treh višinah, odvisno od plačnega razreda, pri čemer bi največ dobili tisti z najnižjimi plačami.
Sindikati pri vprašanju regresa podali skupen približevalni predlog
Po prvotnem predlogu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, bi javni uslužbenci, uvrščeni v 18. ali nižji plačni razred, dobili regres v višini 1.300 evrov. Tisti od 19. do vključno 26. plačnega razreda bi prejeli 1.200 evrov, zaposleni v višjih plačnih razredih pa tisoč evrov.
Temu predlogu niso nasprotovali v drugi pogajalski skupini sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška. Kot je po današnjih pogajanjih pojasnil Počivavšek, so sindikati danes podali skupen približevalni predlog, ki prvotno izhodišče nekoliko znižuje. Za tiste z minimalno plačo bi določili regres v višini 1.200 evrov, zaposleni od 18. do 26. plačnega razreda bi dobili 1.150 evrov, vsi preostali pa tisoč evrov.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj
Zdaj na sindikalni strani pričakujejo, da bo približevalni predlog podala tudi vladna stran. Kot je dejal Štrukelj, je vlada eksplicitno povedala, da je predlog za regres v višini 886,63 evra njen izhodiščni predlog, in verjamejo, da se bo temu primerno odzvala v naslednjem krogu pogajanj, ki bodo prihodnjo sredo.
Sindikalna stran je po njegovih besedah že povedala, da bodo pri današnjem predlogu bolj ali manj vztrajali ter da dodatnega manevrskega prostora pri javnih uslužbencih z minimalno plačo ni. Dodal je, da so vladno stran skušali "senzibilizirati" za to, da bi tisti z minimalnimi plačami, ki jih je v javnem sektorju približno 7.500, pri regresu dobili nekoliko več. Pri tem je Štrukelj poudaril, da s tem ne rešujejo vprašanja nizkih plač, bi pa to bila gesta do tistih, ki so se morali v času krize na veliko odrekati.
Vlada in sindikati pri potnih stroških vsak na svoji strani
Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je potrdila, da je zdaj na potezi vlada. Na vprašanje, ali bo vlada s protipredlogom prišla bližje sindikatom, državna sekretarka še ni mogla odgovoriti. Zaposleni v javnem sektorju regres sicer dobijo junija z majsko plačo. V parlamentarni proceduri je tudi predlog novele zakona o dohodnini, po katerem bi bil regres v višini do 100 odstotkov povprečne plače razbremenjen dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
Drugo pogajalsko skupino sindikatov javnega sektorja vodi Jakob Počivavšek.
Pri vprašanju določanja potnih stroškov pa na obeh straneh že po današnjih prvih pogajanjih ugotavljajo, da bo dogovor težko doseči. Štrukelj je presodil, da gre za zelo velike razlike. Kot je pojasnil, vlada preračunava skupen strošek oziroma maso sredstev, ki se namenja za potne stroške v celotnem javnem sektorju, medtem ko sindikati gledajo na učinek sprememb za posameznega zaposlenega.
Po njegovih besedah vlada priznava, "da bodo nekateri dobili manj, drugi pa več", kar je zanje težko sprejemljivo, še posebej zato, ker se jim zdi, da bi izgubili predvsem tisti z nizkimi plačami, ki se vozijo z mesečnimi vozovnicami. "Tako na tej točki pravzaprav kakšnega zbližanja ali koraka v pravo smer danes ni bilo," je poudaril Štrukelj.
Vladna stran bi kot edini kriterij upoštevala kilometrino
Tudi državna sekretarka je presodila, da imajo pri tem vprašanju morda večje težave, ker gre za konceptualno razhajanje. Pojasnila je, da vladna stran predvsem želi, da se spremeni način obračuna povračil potnih stroškov v smislu večje pravičnosti in administrativne razbremenitve. Kot je znano, vlada predlaga ureditev, po kateri bi kot edini kriterij upoštevali razdaljo do delovnega mesta. Ob tem predlaga kilometrino v višini devetih odstotkov cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina.
Sindikati pa bi po navedbah državne sekretarke radi ohranili oba načina, povračilo stroškov za javni prevoz in kilometrino. Želijo si tudi, da se prejemki javnih uslužbencev na ravni celotnega javnega sektorja povečajo in da se posameznemu javnemu uslužbencu prejemek iz tega naslova ne zniža. "Seštevek vseh teh odzivov sindikatov nekako kaže, da imamo tu na samem začetku nekako večje težave uresničiti vse te njihove zahteve," je pojasnila državna sekretarka.
Jakob Počivavšek, ki je poleg znižanja povračila posameznim javnim uslužbencem kot problematično ocenil tudi samo predlagano višino kilometrine, je napovedal, da bo sindikalna stran v skladu z današnjim dogovorom v najkrajšem mogočem času oblikovala svoj predlog. Po njegovih besedah se bo to vprašanje reševalo v okviru odprave preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.
2