Aktivno državljanstvo
Četrtek, 12. 6. 2025, 4.00
20 ur, 31 minut
Aktivno državljanstvo
Koliko regresa za letni dopust morate dobiti do 1. julija 2025?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
Z regresom je povezanih največ kršitev, ki so jih pri delodajalcih ugotovili na inšpektoratu za delo.
Približuje se rok za izplačilo regresa za letni dopust, enega najpomembnejših izplačil, do katerega so upravičeni vsi zaposleni. Regres morajo delodajalci po zakonu vsako leto delavcem izplačati najkasneje do 1. julija, v primeru nelikvidnosti podjetja se lahko rok za izplačilo regresa podaljša do 1. novembra. Zakon je na prvi pogled jasen, a v praksi se ravno v povezavi z izplačilom regresa pojavljajo številne kršitve, na katere opozarja tudi inšpektorat za delo. Kako lahko delavec ukrepa, če delodajalec tako ali drugače krši njegove delovne pravice tudi z neizplačilom regresa?
Na inšpektoratu za delo že več let ugotavljajo, da je največ ugotovljenih kršitev pri delodajalcih povezanih ravno z izplačilom regresa, saj ta predstavljajo skoraj polovico vseh kršitev iz širšega nabora kršitev instituta plačila za delo.
Delodajalci morajo zaposlenim regres za letni dopust izplačati najpozneje do 1. julija 2025. Izjemoma se lahko rok podaljša do 1. novembra, in sicer v primeru začasne nelikvidnosti podjetja, če to dopušča panožna kolektivna pogodba. A na inšpektoratu poudarjajo, da zakon ne opredeljuje pojma nelikvidnosti. "Nejasna opredelitev nelikvidnosti otežuje inšpekcijski nadzor in sodno varstvo, saj ni jasnih meril, kdaj delodajalec dejansko izpolnjuje pogoje za odloženo izplačilo regresa. Menimo, da bi bilo za namen določanja roka izplačila regresa po 1. juliju nujno natančno zakonsko opredeliti pojem nelikvidnosti," opozarjajo.
Kaj se zgodi, če se zaposlite po 1. juliju?
Ob tem navajajo še eno luknjo v zakonu, in sicer se ta nanaša na delavce, ki se v podjetju zaposlijo po 1. juliju. Zakon zanje namreč ne določa roka za izplačilo regresa in tako tudi ne prekrška. "S tem v zvezi velja omeniti sodbo Vrhovnega sodišča VSRS, iz katere izhaja, da če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi po 1. juliju, mu prav tako pripada sorazmerni del regresa za to koledarsko leto. Vendar pa v tem primeru ZDR-1 ne določa datuma, do katerega mora delodajalec delavcu izplačati ta sorazmeren del regresa. Gre za zakonsko pravno praznino, ki jo s splošno uveljavljenimi razlagalnimi metodami ni mogoče zapolniti. Glede na navedeno v skladu z načelom zakonitosti v tem primeru ni mogoče vezati odgovornosti za prekršek, če delodajalec do določenega roka regresa ne izplača. Glede na vse navedeno je potrebna dopolnitev ZDR-1," v letnem poročilu za lansko leto poudarjajo na inšpektoratu.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim, na katere opozarja inšpektorat za delo, je zakon o delovnih razmerjih, ki ureja izplačilo regresa, razmeroma jasen. Če delodajalec njegovih določil ne upošteva, krši zakon in tvega globo. Ta se na primer v primeru zamude ali neizplačila regresa giblje od tri do kar dvajset tisoč evrov. Delavec ima v takem primeru pravico, da nepravilnost prijavi inšpektoratu za delo. Postopek je podrobno opisan tukaj. Če delodajalec niti v tem primeru ne odpravi kršitve, lahko delavec svoje pravice uveljavlja na delovnem sodišču.
Koliko znaša minimalni regres v letu 2025?
Delodajalci morajo regres izplačati najmanj v višini minimalne plače, ki za leto 2025 znaša 1.277,72 evra bruto. Delodajalec ali kolektivna pogodba lahko določata tudi višji znesek, kar se precej pogosto zgodi, saj je regres neobdavčen do višine povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za predpretekli mesec (ta je na primer aprila 2025 znašala 2.430,99 evra). Na ta način lahko delodajalci izdatneje nagradijo delavce, ne da bi pri tem sami in delavci bili dodatno davčno obremenjeni.
Inšpektorat: regres ni namenjen nagrajevanju bolj "pridnih" delavcev
Skrito nagrajevanje "uspešnejših" delavcev prek višine regresa ni dopustno, opozarjajo na inšpektoratu za delo.
A v povezavi z višino regresa prihaja do več spornih praks, ugotavljajo na inšpektoratu. "Tudi v letu 2024 se je za najbolj problematično izkazalo področje neenakopravne obravnave pri izplačilu regresa za letni dopust delavcem. Glede na ugodno davčno obravnavo izplačila regresa za letni dopust delodajalci lahko izplačilo regresa koristijo kot skrito nagrajevanje 'uspešnejših' delavcev. Tako je mogoče, da nekateri delavci pri istem delodajalcu prejmejo bistveno višji regres za letni dopust. Osnovni namen pri tovrstnih primerih je nagrajevanje delavcev, za katere delodajalec meni, da so bili pri svojem delu uspešnejši od preostalih delavcev, kar pa ni namen pri izplačilu regresa, ki je zakonsko vezan na pravico do letnega dopusta," so zapisali na inšpektoratu, kjer sicer največkrat ugotovijo, da je delodajalec delavcem zaradi bolniškega staleža izplačal nižji regres kot preostalim.
Med bolj problematične prakse spada izplačevanje v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, na inšpektoratu pa so predvsem pri tujih delavcih zaznali tudi prakso, da so delodajalci od njih zahtevali, da izplačani regres vrnejo v gotovini.
Kdaj delavcu pripada celoten in kdaj le sorazmeren del regresa?
Če je delavec pri delodajalcu zaposlen celo koledarsko leto, mu seveda pripada regres v celotnem znesku. V vseh drugih primerih – na primer, če je zamenjal službo ali začel delati šele sredi leta – delavcu pripada sorazmerni del regresa, preračunan glede na število mesecev zaposlitve.
Višino regresa lahko delodajalec prilagodi tudi v primeru, da je oseba zaposlena za krajši delovni čas, vendar ne v vseh primerih. Če je delavec odstoten med letom zaradi starševskega dopusta ali bolezni, mu zakon priznava pravico do celotnega regresa – pod pogojem, da je med to odsotnostjo ostal formalno zaposlen. Če pa je zaposlitev prekinil, je upravičen le do sorazmernega dela.
