Petek, 3. 8. 2018, 15.14
6 let, 4 mesece
Za rešetke se vrne kar polovica nekdanjih zapornikov
V Sloveniji nimamo nobenega organa, ki bi osebam po prestani celotni zaporni kazni pomagal pri ponovni vključitvi v družbo. Eden takih, s katerimi se nihče ne ukvarja, je tudi v Italiji obsojeni džihadist Rok Žavbi, ki je po vrnitvi iz italijanskega zapora napadel tudi ekipo Planet TV. Pri Žavbiju predstavlja dodatno težavo islamska radikalizacija, problem, ki ga pri nas prav tako nihče ne naslavlja.
Pri nas je bilo letos in lani v povprečju zaprtih okoli 1340 oseb, od tega je bilo lani kar 48,1 odstotka povratnikov. Pri moških je ta odstotek nekoliko višji (48 odstotkov), pri ženskah pa precej nižji (37 odstotkov).
Infografika: Marjan Žlogar
Struktura vseh zaprtih oseb glede na vrsto kaznivih dejanj se v zadnjih letih ne spreminja: prevladujejo premoženjski delikti, sledijo kazniva dejanja zoper človekovo zdravje, v okviru katerih gre večinoma za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami ter zoper življenje in telo, pojasnjujejo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Podatkov o tem, ali se povratniki v zapor vrnejo zaradi storitve istovrstnih ali drugih kaznivih dejanj, ne vodijo.
Poglejte, kako je Rok Žavbi prejšnji teden napadel ekipo Planet TV.
V zaporu obsojence pripravljajo na čas po vrnitvi na prostost
Da bi čim bolj zmanjšali število povratnikov, na obdobje po prestani kazni zaprte osebe pripravljajo od prvega dne nastopa kazni. "Treba je zagotoviti učinkovite mehanizme, ki so na voljo iz zapora odpuščenim osebam, kot npr. nastanitev, možnost pridobitve zaposlitve … Pri odhodu iz zapora je v družbi namreč še vedno prisotna stigma, zaradi katere se delodajalci težje odločajo za zaposlovanje nekdanjih obsojencev," so izpostavili.
Pojasnili so, da že v času prestajanja zaporne kazni za zapornike pripravijo načrte, ki vključujejo možnosti izobraževanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti.
Dobili smo službo, ki se z najbolj problematičnimi osebami sploh ne ukvarja
Kdo pa se z nekdanjimi zaporniki ukvarja po prestani kazni? Aprila letos je bila pri nas ustanovljena tako imenovana probacijska služba, katere glavni namen naj bi bil pomoč pri reintegraciji nekdanjih zapornikov v družbo, a dejansko se z najbolj problematičnimi osebami sploh ne ukvarjajo.
Žavbi ne more biti vključen v probacijo
Zakon o probaciji namreč v drugem členu določa, da gre pri probaciji predvsem za izvrševanje:
- pogojne obsodbe,
- dela v splošno korist,
- hišnega zapora,
- pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom.
Nekdo, kot je na primer džihadist Rok Žavbi, ki je v celoti prestal zaporno kazen, že kmalu po vrnitvi na prostost pa je fizično napadel novinarja in snemalca Planet TV, tako sploh ne more biti vključen v probacijo.
"Če smo ustanovili probacijsko službo, zakaj ne pomaga tudi tistim, ki so odsedeli celotno kazen? Ti so namreč lahko veliko bolj problematični, ker si s svojim vedenjem niso zaslužili pogojnega izpusta. Še veliko bolj rabijo pomoč kot tisti, ki so pogojno na prostosti. Zunaj nimajo niti socialne mreže, verjetno ne službe, po možnosti niti družine ne, in nihče se ni dolžan ukvarjati z njim. In kaj bodo zdaj naredili? Verjetno bodo šli znova izvrševat kazniva dejanja," opozarja penologinja Damijana Žišt.
"Ne vemo, ali so Žavbijeva stališča še vedno radikalna ali ne, ali pa so morda še hujša," poudarja penologinja Damijana Žišt.
Kdo odloča o vključitvi posameznikov v probacijo?
"Probacijska služba izvaja probacijske naloge oziroma pomoč in nadzorstvo le na zahtevo ali odločitev organov, ki zahtevajo izvršitev teh nalog, to pa so državno tožilstvo, sodišče, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in komisija za pogojne odpuste. Oseba je torej lahko v programe oziroma pomoč in nadzorstvo, ki ga izvaja probacijska služba, vključena le po odločitvi oziroma zahtevi pristojnih pravosodnih organov in organov za izvrševanje kazenskih sankcij," pojasnjujejo na upravi za probacijo.
V primeru, da se oseba sama zglasi na upravi za probacijo ali kateri od njenih enot in zaprosi za pomoč, se načeloma pomoč in informacije po njihovih besedah lahko nanašajo in so povezane le z izvrševanjem kazenskih sankcij, ki jih izrečejo in določijo zgoraj navedeni pristojni organi.
"V Sloveniji bi potrebovali organ za deradikalizacijo"
Če bi se na upravi za probacijo prostovoljno zglasil Rok Žavbi, bi se z njim pogovorili in mu z ustreznimi informacijami pomagali pri uresničevanju pomoči, ki je usmerjena v razreševanje stisk in težav ter vzpostavljanje življenjskih okoliščin in ustreznih sprejemljivih oblik vedenja in jo osebam po prestani zaporni kazni lahko nudijo tudi službe pristojnih centrov za socialno delo, so poudarili.
Damijana Žišt ob tem izpostavlja, da poleg tega, da v Sloveniji nihče ni bil s strani italijanskih organov obveščen o Žavbijevi vrnitvi, prav tako ne vemo, ali je bil med prestajanjem zaporne kazni vključen v kakšne programe za deradikalizacijo. "Ne vemo, ali so njegova stališča še vedno radikalna ali ne, ali so morda še hujša. V zvezi s tem bi morale biti vzpostavljene neke povezave med evropskimi državami. Tudi v Sloveniji bi potrebovali takšen program," je dodala.
Žavbija na kamniškem CSDne poznajo
V Sloveniji tudi centri za socialno delo niso dolžni nekdanjim obsojencem ponujati pomoči po prestani kazni. Preverili smo, ali se je morda Žavbi, ki živi na območju občine Kamnik, sam obrnil na kamniški CSD. "Gospoda Roka Žavbija v Centru za socialno delo Kamnik ne poznamo, do zdaj se ni zglasil po našo pomoč," nam je sporočila direktorica centra Maja Gradišek.
V zvezi z Žavbijevim fizičnim napadom na ekipo Planet TV na policiji odgovarjajo: "Ta trenutek lahko zgolj potrdimo, da so policisti Policijske uprave Ljubljana prejeli prijavo zaradi fizičnega napada in groženj. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, več informacij pa zaradi varstva osebnih podatkov in interesa preiskave ne moremo posredovati."
14