Petek, 11. 8. 2023, 7.00
8 mesecev, 2 tedna
Prvi korak države po poplavah pomoč občinam, kmetijstvu in gospodarstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,76
Med interventnimi ukrepi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, višja sila in čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in dan solidarnosti.
Veljati začenjajo prvi interventni ukrepi po poplavah, združeni v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, višja sila in čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in dan solidarnosti.
STA je objavila seznam novih ukrepov iz novele zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč.
POMOČ OBČINAM
Novela zakona pospešuje dodelitev finančnih sredstev v naravnih nesrečah prizadetim občinam v obliki predplačil, ki bodo mogoča že pred dokončno oceno škode.
Občine bodo tako lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč.
Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
POMOČ GOSPODARSTVU IN ZAPOSLENIM
Višja sila
Delavec, ki ob poplavah ne more opravljati dela zaradi višje sile, bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
Delodajalec bo lahko za povračilo tega nadomestila zaprosil pri zavodu za zaposlovanje. Izplačana nadomestila plač delavcev bo država povrnila 100-odstotno, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
Delodajalci, ki bodo v primeru višje sile uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače zaposlenim, bodo morali v primeru odpuščanj iz poslovnega razloga in delitve dobička prejeta sredstva vrniti v celoti.
Čakanje na delo
Delodajalci, registrirani najpozneje na 2. avgust, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav, lahko delavce začasno napotijo na čakanje na delo, v tem času pa jim morajo zagotoviti nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove oz. najmanj v višini minimalne plače.
V 15 dneh od napotitve lahko pri zavodu za zaposlovanje uveljavljajo pravico do delnega povračila nadomestila plače. Država bo financirala 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, višina pa bo pri tem omejena z višino povprečne mesečne plače za maj.
Ta pravica bo na voljo od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra, novela zakona pa določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom vlade do 31. decembra.
Delodajalci, ki bodo v primeru čakanja na delo uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače zaposlenim, bodo morali v primeru odpuščanj iz poslovnega razloga in delitve dobička prejeta sredstva vrniti v celoti.
Preostala pomoč v povratnih in nepovratnih sredstvih
Novela določa, da se sredstva za odpravo posledic škode upravičencem v gospodarstvu lahko namenijo v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov kot v obliki jamstvenih shem. Za pomoč lahko vlada s finančno institucijo oblikuje tudi posojilni sklad ali garancijsko shemo.
Podjetja bodo lahko po pojasnilih gospodarskega ministrstva prejela tudi predplačila za škodo, in to v višini do deset odstotkov ocenjene škode. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka. Po trenutni oceni bo to znašalo od 50 do 100 milijonov evrov. Ta pomoč se bo upoštevala pri naknadnem izplačilu dodeljenih sredstev v okviru programa odprave posledic škode v gospodarstvu.
Sam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč namreč pod pogojem, da so na voljo proračunska sredstva, omogoča pripravo programa odprave posledic škode v gospodarstvu, po katerem bodo lahko oškodovana podjetja prejela tudi pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano. V nasprotnem primeru je povračilo do 50 odstotkov. Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev.
Za zagotavljanje likvidnosti podjetij ministrstvo napoveduje dva ukrepa. Prvi prinaša skupno 130 milijonov evrov sredstev, saj sprejeta zakonska novela omogoča SID banki in Slovenskemu podjetniškemu skladu, da prejeta sredstva v okviru ukrepov za spopadanje z ukrajinsko in energetsko krizo namenita tudi za odpravo posledic poplav.
Drugi ukrep v vrednosti 100 milijonov evrov omogoča t. i. finančni inženiring oz. kombiniranje nepovratnih in povratnih sredstev v obliki posojilnega sklada in garancijske sheme v enaki višini za investicije v osnovna in obratna sredstva.
Novela poleg tega vsem, ki so v preteklosti prejeli posojila od javnih skladov, omogoča, da zaprosijo za odlog plačila posojil za obdobje 12 mesecev. Vlogo bodo morala oddati do 31. decembra.
POMOČ SAMOZAPOSLENIM
Samozaposlenim, ki so bili registrirani najpozneje od 1. julija do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, je za avgust, september, oktober, november in december na voljo pomoč v višini 1.200 evrov na mesec. Pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči bodo morali predložiti izjavo prek informacijskega sistema finančne uprave (Furs).
Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna, bo znašala 760 evrov na mesec, pomoč za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bo znašala 1.020 evrov na mesec. Tudi v teh primerih morajo upravičenci predložiti izjavo prek informacijskega sistema Fursa.
Izjava bo upravičencem na voljo na aplikaciji eDavki predvidoma 25. septembra, vložiti pa jo bo treba do 30. septembra. Prvo izplačilo bo izvedeno 10. oktobra.
Do pomoči bodo sicer upravičeni tisti samozaposleni, katerih prihodki bodo letos zaradi poplav v primerjavi z lanskim letom upadli za najmanj 50 odstotkov. Če bodo pristojni ugotovili, da pogoj upada prihodkov ni bil izpolnjen, bo treba celotno prejeto pomoč vrniti.
Samozaposleni, ki bodo zaprosili za pomoč, na dan oddaje izjave ne smejo imeti neporavnanih zapadlih obveznosti iz obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti s področja Fursa v višini 50 evrov ali več, predložene pa bodo morali imeti tudi vse obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let.
POMOČ KMETIJSTVU
Na področju kmetijstva se uvaja možnost povračila škode oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
V do zdaj veljavni zakonodaji kmetijska gospodarstva niso bila upravičena do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če je bilo za neugodne vremenske razmere (pozeba, neurja z močnim vetrom in točo, močno in oblino deževje) mogoče pridobiti pomoč države v obliki subvencioniranja zavarovalne premije. V Sloveniji v tem trenutku ni mogoče pridobiti subvencije za zavarovalno premijo le za sušo.
Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
DODATNA DAVČNA OLAJŠAVA ZA DONACIJE
Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo za namen sanacije škode po poplavah donirali na poseben račun, ki ga je za ta namen v sredo odprla država, bodo letos lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo za donacije. Njihova davčna osnova se bo lahko znižala za celotni donirani znesek. Podatki za nakazilo so objavljeni na spletni strani ministrstva za finance, kjer so na voljo tudi vse podrobnosti in pravila glede nakazil.
SPODBUJANJE PROSTOVOLJSTVA
Plačan dopust za prostovoljce
Prostovoljci, ki sodelujejo pri odpravi posledic poplav, imajo pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo bo delodajalcem v celoti povrnila država. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.
14. avgust - dan solidarnosti
14. avgust je razglašen za dan solidarnosti, ki bo dela prost, da bi vsakdo po svojih najboljših močeh pomagal prizadetim v poplavah. Tega dne se ne sme šteti v redni letni dopust, ne glede na to, kdaj je bil odobren, prav tako pa bodo delodajalci za ta dan dolžni zaposlenim izplačati nadomestilo plače.
Če delovni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na ta dan, pa lahko delodajalec delavcu odredi opravljanje dela, s tem da mu mora za ta čas skladno z določbami kolektivne pogodbe in/ali internih aktov izplačati dodatek za delo na dela prost dan.
Danes bo sicer poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan predvidoma izdal odredbo, s katero bo za ponedeljek odredil delo zaposlenim pri izvajalcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih v javni zdravstveni mreži, zaposlenim v centrih za socialno delo ter zaposlenim na področju veterine. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik naj bi obenem upravne enote pozvala, naj bodo odprte.
Po napovedih bodo delale tudi zavarovalnice, odprte bodo številne živilske trgovine, dovoljen bo tovorni promet, deloval bo plačilni promet. Prav tako bodo na dan solidarnosti odprti vrtci, če bodo tako presodili v lokalnih skupnostih.
