Gospodarska združenja s pomisleki glede prostega ponedeljka #video

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pravijo, da ta predlog ni smiseln, saj podjetja zaposlenim s prizadetih območij že omogočajo odsotnost z dela. Če bo ta predlog sprejet, pa vladi predlagajo, naj pokrije stroške s tega naslova ali se odpove vsaj dajatvam.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v zbornici, predlog, da se z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je danes na mizi poslancev, ponedeljek določi kot dela prost dan, razumejo kot dobronameren, a ga ne morejo podpreti.

"Takšen ukrep bi zagotovo vsem podjetjem naložil še dodatne stroške in še otežil pretok v dobavnih verigah. Številna podjetja, med katerimi so tudi trgovska, že danes v različnih oblikah pomagajo vsem prizadetim. Trgovci v tem težkem obdobju čutijo tudi odgovornost za zagotavljanje nemotene in čimprejšnje oskrbe na vseh prizadetih območjih z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter materialom in opremo, kar ljudje zdaj nujno potrebujejo, vse z namenom sanacije in vrnitve na njihova varna območja in v domove," so poudarili.

Da bi bil ponedeljek prost dan, po njihovem mnenju ni smiselno tudi zato, ker že zdaj vsa podjetja prizadetim zaposlenim omogočajo odsotnost z dela. Če bi poslanci predlog o prostem dnevu danes v DZ vendarle podprli, pa v TZS predlagajo, da država vsem podjetjem pokrije stroške s tega naslova ali se v zvezi s tem odpove vsaj dajatvam (prispevkom, dohodnini). "Kljub temu pa poudarjamo, da je v tem trenutku ključnega pomena, da se gospodarstvu omogoči, da posluje v polnem obsegu," so sklenili.

OZS: 14. avgusta naj imajo delavci, ki pomagajo pri sanaciji škode, izredni dopust

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) medtem za 14. avgust predlagajo izredni dopust delavcev in samozaposlenih, ki bodo pomagali pri obnovi škode zaradi poplav. Strošek izrednega dopusta delavcev in samozaposlenih, ki bi pomagali pri sanaciji škode, naj v celoti prevzame država, so danes sporočili iz OZS.

"Pomoč ljudem v stiski podpiramo vsi, vendar pa dela prost dan za zaposlene v vsej državi ne bo prinesel želenih učinkov," so ocenili. Številni zaposleni bodo prost ponedeljek izkoristili za podaljšan dopust, breme tega pa bodo nosili delodajalci. Obrtniki in podjetniki ob tem opozarjajo, da imajo na ta dan že vnaprej načrtovano delo, naročene stranke, prevozniki morajo dostaviti blago itd., so navedli.

V OZS so znova tudi pozvali, naj se delodajalcem, ki jim je zaradi poplav onemogočeno ali bistveno onemogočeno poslovanje, zagotovi 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo, in ne le 80-odstotno. "Obrtniki in podjetniki namreč v razmerah, ko morajo reševati svoje delavnice, stroje in opremo, ne bodo zmogli nositi še stroškov plač delavcev na čakanju na delo," so prepričani.

V Združenju delodajalcev Slovenije so glede 14. avgusta opozorili, da bodo s tem delodajalci, tudi tisti, ki so jih poplave neposredno prizadele, imeli dodatne stroške. "Podjetja, ki so bila v poplavah manj oškodovana in so že zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa ob dodatne prihodke," so zapisali na svoji spletni strani. Vladi so predlagali dodaten delovni dan, obračunane stroške zaposlenih za ta dan pa bi namenili za pomoč prizadetim v poplavah, država pa bi se za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač.

"Predlagani ukrep dela prostega dneva tudi ni ciljno orientiran, saj na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delovno aktivnega prebivalstva, prostega dne pa bo deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele. Hkrati menimo, da ukrep ne bo dosegel želenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev," so ocenili.

Ob tem se zavzemajo za ukrep 100-odstotnega subvencioniranja čakanja na delo podjetjem, ki so bila v poplavah neposredno prizadeta, za posredno prizadeta pa za sofinanciranje v višini 80 odstotkov. "Glede na javno predstavljen dogovor v ujmi najbolj prizadeti delodajalci takšen ukrep pričakujejo," so še zapisali.

Fides: Zdravstveni delavci so družbeno bolj koristni na svojem delovnem mestu

Iz splošnih bolnišnic Celje in Jesenice so medtem že sporočili, da bodo na dan solidarnosti organizirali delo kot na druge praznične oziroma dela proste dni, čemur ostro nasprotujejo v Fidesu in zdravnike pozivajo, naj v ponedeljek delajo, kot je bilo prvotno načrtovano. Kot so izpostavili, so zdravstveni delavci družbeno bolj koristni na svojem delovnem mestu, saj bodo s tem najbolj pomagali prizadetim v poplavah in bolnim. "Ravno iz teh razlogov pozivamo vodstva javnih zdravstvenih zavodov, da na dan 14. avgusta ne prekinejo že planiranih delovnih procesov," so zapisali.

V Splošni bolnišnici Celje so vse naročene zdravstvene preglede za ta dan odpovedali, o čemer bo osebje bolnišnice tudi obvestilo paciente. "Nadomestne termine bodo pacienti prejeli v prihodnjih dneh," so zapisali. V jeseniški splošni bolnišnici pa bodo večino načrtovanih ambulantnih in hospitalnih obravnav prenaročili na nove termine, vse nujne dejavnosti pa bodo potekale nemoteno, so izpostavili.

Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo čez vikend, na Jesenicah sicer beležijo povečan obiska pacientov iz Spodnje Gorenjske in okolice Ljubljane ter Posočja. "V prvih dneh poplav je bilo zaznati tudi povečan prihod porodnic iz Spodnje Gorenjske in okolice Ljubljane, in sicer iz Medvod in Tacna," so izpostavili.

Veterinarji želijo z delom nadaljevati

Pomisleke imajo tudi na Veterinarski zbornici Slovenije, kjer menijo, da morajo biti ukrepi takšne narave, da se z njimi podjetjem, ki delujejo na področjih, ki niso neposredno prizadeta, ne povzroča dodatne gospodarske škode, "kar se bo z zaprtjem poslovanja na dan 14. avgusta gotovo zgodilo". 

Menijo, da so veterinarji v trenutni situaciji daleč najbolj koristni na terenu, zato predlagajo, da lahko veterinarske organizacije opravljajo nujne naloge, povezane s poškodovanimi in obolelimi živalmi in storitve za stranke, ki so na ta dan že naročene. "Za solidarno pomoč prizadetim v poplavah (namensko določenemu posamezniku) se predlaga določitev dodatnega delovnega dne, ki naj bo neobdavčen," so sklenili.

Dvomijo tudi gospodarstveniki

O predlogu dvomijo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), saj, kot pravijo, bo ta dan povzročil dodatne stroške podjetjem v drugih delih države, ki v poplavah niso bili prizadeti. 

Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo namreč, tako pravijo v zbornici, zaradi ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo obenem prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu.

Če bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi po prepričanju GZS dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač.

Vsi plačilni sistemi bodo v ponedeljek delovali nemoteno

Iz Združenja bank Slovenije so sicer sporočili, da bodo v ponedeljek vsi plačilni sistemu delovali nemoteno. To velja za vsa domača in čezmejna plačila, poslovanje na bankomatih in plačevanje s karticami, pa tudi za poslovanje spletnih in mobilnih rešitev posameznih bank.

Vsi plačilni nalogi z valuto 14. avgust, tudi nalogi za nakazila plač, bodo poravnani kot na običajen delovni dan. To pomeni, da bodo s tem datumom obremenjeni računi plačnikov, sredstva pa nakazana na račune prejemnikov plačil. Nemoteno bo delovala tudi storitev Flik, ki omogoča takojšnje, brezplačno in enostavno pošiljanje denarja med bančnimi računi fizičnih oseb, ki so odprti pri bankah in hranilnicah v Sloveniji, so še navedli v združenju bank.

Na Ljubljanski borzi se medtem v ponedeljek ne bo trgovalo. Uprava Ljubljanske borze je namreč danes sprejela sklep o dopolnitvi trgovalnega koledarja za letos, s katerim je kot netrgovalni dan v letu 2023 določila tudi ponedeljek, 14. avgust, so sporočili z borze.

Novice Vladni predlog potrjen: v ponedeljek bo dela prost dan

Novice Premier Golob za CNN opisal ujmo