Sreda, 9. 8. 2023, 16.39
8 mesecev, 3 tedne
Vladni predlog potrjen: v ponedeljek bo dela prost dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,92
Poslanci so se žrtvam poplav na začetku seje poklonili tudi z minuto molka. Ob tem je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič povedala, da mora biti sporočilo danes jasno: "Nihče ne bo ostal sam."
Poslanke in poslanci so na glasovanju z 79 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča hitrejšo dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam. Na podlagi novele bo v ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan, čemur sicer niso bili naklonjeni v opoziciji.
S spremembami zakona bi med drugim pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.
14. avgust bo dela prost dan
Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Predlog med drugim uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Vse poslanske skupine ter oba manjšinska poslanca so na glasovanju podprli novelo zakona. Menijo, da gre za korak v pravo smer, so se pa strinjali, da bodo nujni dodatni ukrepi. Na glasovanju so bila sprejeta tudi dopolnila koalicije, ki so bila večinoma nomotehnične narave.
V SDS so pogrešali ukrep, ki bi občinam odpravil nekatere administrativne prepovedi, da bi lahko pospešile sanacijo. V SDS in NSi sicer niso bili naklonjeni ukrepu, da se ponedeljek, 14. avgust, razglasi za dela prost dan. Namesto tega bi raje videli, da ostane delovni dan, plače vseh zaposlenih za ta dan pa bi se namenilo za pomoč prizadetim v ujmi.
V NSi so v ta namen predlagali dopolnilo zakonu, ki pa na glasovanju ni prejelo zadostne podpore. Po oceni finančnega ministra Klemena Boštjančiča in nekaterih koalicijskih poslancev ideja o tovrstnem dnevu solidarnosti ni slaba, a trenutno za tak ukrep ni pravne podlage.
Boštjančič je na izredni seji DZ, na kateri so poslanci obravnavali predlagane spremembe zakona, dejal, da je časa dovolj, da se v naslednjih tednih ali mesecih kaj takega tudi izpelje. Kot je še dodal, obstaja možnost, da bo takšen ukrep omenjen tudi na četrtkovi seji vlade, ko se bo razpravljalo o novih ukrepih.
Poslanec Svobode Borut Sajovic je pozdravil hitro ukrepanje vlade in drugih interventnih ekip. Poudaril je, da obravnavani zakon predstavlja začetek neke poti, v nadaljevanju pa DZ čaka še sprejem interventnega zakona in drugih rešitev.
Da bodo nujni nadaljnji ukrepi, se strinjajo tudi v koalicijskih SD in Levici. Po besedah poslanke Levice Nataše Sukič bo med drugim v kratkem nujen rebalans proračuna. Kot je ocenila, so nedavni dogodki pokazali, kako veliko grožnjo predstavljajo podnebne spremembe.
Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je sedaj pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu. DZ se bo nato po napovedih vnovič sestal v četrtek in sprejel še odlok, da na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
Da bodo nujni nadaljnji ukrepi, se strinjajo tudi v koalicijski SD.
Golob: Zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji
"Pot je še dolga, morali bomo biti učinkoviti in kreativni," je ob začetku seje povedal premier Robert Golob. Solidarnost, ki jo kažejo državljani, je po njegovih besedah brez primere in "nas lahko navdaja s ponosom, da živimo v državi, ki nima le lepe narave, ampak tudi dobre in srčne ljudi".
Slovenija se je po Golobovih besedah odzvala tudi enotno, tako znotraj sistema civilne zaščite, ki da deluje odlično in nam ga zavidajo vsi, kot v sodelovanju − med krajani in župani, med različnimi občinami, med občinami in vlado, med vlado in DZ in med opozicijo ter koalicijo.
"Če je kdaj čas za enotnost, je to danes, ker državljani to od nas pričakujejo in mi smo jim dolžni to izkazati," je zatrdil Golob.
Država pa se je po njegovih navedbah odzvala tudi učinkovito. Predlog novele zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, ki ga bodo v nadaljevanju potrjevali poslanci, po Golobovem mnenju kaže na to, da moramo, če želimo biti učinkoviti in hitri, začeti spreminjati pravila in jih prilagoditi za krizno upravljanje. "Zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga, morali bomo biti učinkoviti in kreativni," je sklenil.
"Če je kdaj čas za enotnost, je to danes, ker državljani to od nas pričakujejo in mi smo jim dolžni to izkazati," je zatrdil Golob.
Minuta molka za žrtve povodnje
Poslanci so se žrtvam na začetku seje poklonili tudi z minuto molka. Ob tem je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič povedala, da mora biti sporočilo danes jasno: "Nihče ne bo ostal sam".
Ob zahvali silam zaščite in reševanja ter prostovoljcem si je želela, da bi bila tokratna katastrofa tudi priložnost za graditev nove družbene realnosti. "Naj nas ne vodi preteklost, naj bo danes prvi dan, ko bomo opustili ta in druga nesoglasja zaradi boljšega jutri. Pojdimo složno naprej v dobro sočloveka in okolja," je pozvala.
DZ bo po njenih besedah aktivno pristopil k reševanju nastalih razmer, ne le skozi svojo dejavnost, ampak tudi na terenu.
"Naj nas ne vodi preteklost, naj bo danes prvi dan, ko bomo opustili ta in druga nesoglasja zaradi boljšega jutri. Pojdimo složno naprej v dobro sočloveka in okolja," je pozvala Klakočar Zupančičeva.
