Vlada potrdila predlog zakona o izplačilu božičnice

Zamik izplačil bo letos mogoče koristiti v vsakem primeru, tudi če kolektivne pogodbe tega ne predvidevajo. V vsakem primeru pa bi morali delodajalci do 18. decembra 2025 izplačati najmanj eno četrtino zimskega regresa oz. eno osmino minimalne plače, kar znaša 160 evrov, preostanek pa do 31. marca 2026, so po današnji dopisni seji sporočili z ministrstva za finance. Višina zimskega regresa je v predlogu zakona določena v višini polovice minimalne plače. Letos bi tako znašal 639 evrov.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, želijo s tem olajšati izplačilo zimskega regresa tistim podjetjem, katerih siceršnje poslovanje morda izplačila v enkratnem znesku ne omogoča, kar se sicer odrazi v neizplačilu nagrad poslovodstvu. Možnost kasnejšega roka izplačila zimskega regresa ne bo veljala za javni sektor.

Tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem

Predlog zakona določa tudi posebno davčno in prispevčno obravnavo, in sicer je zimski regres oproščen plačila prispevkov za socialno varnost ter razbremenjen plačila davka v okviru skupnega zneska davčne razbremenitve, ki je sicer že uveljavljena za izplačila za poslovno uspešnost v skladu z zakonom o dohodnini. Zimski regres, prejet za leto 2025, se prav tako ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Ker novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je septembra letos sprejel DZ, še ne velja, danes potrjeni predlog zakona v prehodnih določbah ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. Dodatek v višini 150 evrov bo izplačan vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki bodo letos prejeli letni dodatek oziroma ki se jim za tekoče leto prizna letni dodatek. Dodatek bo izplačan do 19. decembra 2025 oziroma v primeru naknadno priznane pravice najpozneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil za mesec maj naslednjega leta, so navedli na ministrstvu.

S predlogom zakona vlada prenavlja tudi t. i. sistem normirancev. Prelaga zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov. Predlaga se tudi zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance.

Dogovor med vlado in sindikati

Prav tako vlada predlaga prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih).

Predlog zakona spreminja načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem. Navedeni spremembi naslavljata anomalije sistema oziroma zlorabe, ki jih je zaznal davčni organ.

Potrditev predloga zakona sledi dogovoru med vlado in sindikati iz začetka tedna. Ob nesklepčnosti zaradi odhoda delodajalcev so vlada in sindikatu namreč v ponedeljek soglašali, naj vsi zaposleni prejmejo božičnico oz. zimski regres v višini polovice minimalne plače, pri čemer jo lahko delodajalci v težavah izplačajo z zamikom.

Novice Luka Mesec: To zimo zimski regres za vse

Novice Izredna seja ESS o obvezni božičnici najverjetneje v ponedeljek

Novice Vlada bi letos občinam sredstva za božičnico povrnila iz proračuna