Ponedeljek, 27. 10. 2025, 6.19
2 uri, 11 minut
ESS v vnovičen poskus zbližanja glede božičnice
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev posledično odgovore in približevalne rešitve pričakujejo na današnji seji ESS.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) bo na današnji izredni seji vnovič soočil različna stališča o predlogu obvezne božičnice. Uskladitev bo glede na tesno časovnico in velika razhajanja težka naloga. Delodajalci si namreč še vedno želijo prostovoljne božičnice, delojemalska stran pa pričakuje enako izplačilo za vse, brez izjem.
Socialni partnerji so na temo obvezne božičnice na ESS prvič zasedali 10. oktobra, a so tedaj delodajalci z argumentom, da je že vse odločeno in da se ni več o čem pogajati, sejo protestno zapustili.
Premier Robert Golob je delodajalce in sindikate teden dni pozneje gostil na ločenih srečanjih, ki so se končala nekoliko bolj optimistično. Obe strani sta pretekli teden vladi posredovali svoje predloge in pripombe na predlagani zakon o božičnici. Odziv sta pričakovali že na petkovih ločenih sestankih z ministrom za delo Luko Mescem, a zaman.
Približevanje pričakujejo na današnji seji ESS
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev posledično odgovore in približevalne rešitve pričakujejo na današnji seji ESS. Posebej zaskrbljeni so delodajalci, ki menijo, da vlada preveč hiti.
Vladni predlog zakona o izplačilu zimskega prejemka predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače oz. 639 evrov, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec. Delodajalci v zasebnem sektorju bi lahko letos božičnico pod določenimi pogoji izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov.
Izredna seja ESS bo sicer sledila nadaljevanju redne seje, ki je bila 10. oktobra prekinjena predčasno. Na dnevnem redu te seje bodo absentizem in prezentizem na delovnem mestu, spremembe pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter sodelovanje delavcev pri dobičku.