Ponedeljek, 27. 10. 2025, 13.56
2 tedna, 5 dni
Luka Mesec: To zimo zimski regres za vse
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
Vsi bodo tako to zimo dobili eno polovico minimalne plače, torej 639 evrov, je poudaril Mesec.
Ob nesklepčnosti zaradi odhoda delodajalcev je Ekonomsko-socialni svet (ESS) na današnji izredni seji soglašal, naj vsi zaposleni prejmejo božičnico v višini polovice minimalne plače, pri čemer jo lahko delodajalci v težavah izplačajo z zamikom. "To zimo bodo vsi dobili eno polovico minimalne plače," je povedal minister za delo Luka Mesec.
Vlada je obvezno izplačilo božičnice napovedala septembra, predlog zakona pa potrdila 16. oktobra. Ta predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Izplačana bi bila najpozneje do 18. decembra oz. v primeru likvidnostnih težav podjetja do 31. marca. Delodajalci v zasebnem sektorju bi lahko letos božičnico pod določenimi pogoji izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače.
Rešitev za vse, ki božičnic ne morejo izplačati v celoti
Sindikati so ta predlog razumeli tako, da bodo lahko v podjetjih, ki so nelikvidna ali kjer si poslovodstvo ne bo izplačalo nagrad, izplačali božičnico v višini le ene osmine minimalne plače, je po seji povedal Mesec. Na seji so tako oblikovali rešitev, po kateri bodo vsi prejeli božičnico v višini polovice minimalne plače, pri čemer jo bodo lahko podjetja v likvidnostnih težavah oz. kjer si poslovodstvo ne bo izplačalo nagrad, letos izplačala v višini ene osmine, preostanek pa do 31. marca.
Vsi bodo tako to zimo dobili eno polovico minimalne plače, torej 639 evrov, je poudaril Mesec. Ob tem so zakonski osnutek preimenovali v zakon o zimskem regresu. Ta predlog bo zdaj posredoval predsedniku vlade Robertu Golobu in pričakuje, da ga bo vlada kljub neusklajenosti z delodajalsko stranjo v torek poslala v parlamentarni postopek.
Socialni partnerji so na temo obvezne božičnice na ESS prvič zasedali 10. oktobra, a so tedaj delodajalci z argumentom, da je že vse odločeno in da se ni več o čem pogajati, sejo protestno zapustili. S podobnimi argumenti se delodajalci prav tako niso udeležili današnje izredne seje, potem ko so se v minulih dneh na temo božičnice z Golobom in Mescem sestali tudi ločeno.
Današnja izredna seja ESS je bila torej tretji poskus, da bi se poskušali o božičnici uskladiti z obema stranema, sindikalno in delodajalsko, je spomnil Mesec. Poudaril je, da so se bili predstavniki vlade pripravljeni pogovarjati o vseh parametrih božičnice, a delodajalci na pogovor niso bili pripravljeni, zato jih na sejo ni bilo. "Delodajalska stran ocenjuje, da bo več dosegla s tem, da od mize odhaja, kot pa da ostane za mizo in se pogaja," je ugotovil.
Predstavniki sindikatov so bili po seji zadovoljni
"Ključnega pomena je, da vsi zaposleni v tej državi dobijo božičnico oz. zimski regres v višini polovice minimalne plače brez izjeme," je po seji povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Pozdravljamo dejstvo, da smo se uspeli dogovoriti za novo pravico, ki je bodo v prihodnjih letih deležni vsi, ki so zaposleni," je dejal tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je izrazil pričakovanje, da bo vlada danes doseženi dogovor v celoti spoštovala. Če se to ne bo zgodilo, bi bil to lahko zelo napačen signal socialnemu dialogu. To bi namreč po njegovih besedah lahko pomenilo, da se ne spoštuje tisti, ki ostane za mizo in ki se je pripravljen pogovarjati in iskati kompromise.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsedujoči ESS Mitja Gorenšček je že pred začetkom izredne seje sporočil, da se je predstavniki delodajalcev ne bodo udeležili. "Žal vlada naših argumentov noče slišati, še manj pa upoštevati. Dosedanje usklajevanje glede božičnice se je prelevilo v farso. Zato delodajalci nismo videli smisla, da se udeležimo seje ESS pri tej točki," je zapisal tudi v sporočilu za javnost po seji. Poudaril je, da božičnica ne sme postati samodejna pravica za vse. "Njeno bistvo naj bi bilo v tem, da motivira in pravično nagrajuje tiste, ki so s svojim delom in rezultati v tekočem letu k temu tudi dejansko prispevali," je dejal.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han obžaluje, da ni prišlo do soglasja vseh treh strani. A kot je komentiral v današnji izjavi v Ljubljani, se mu zdi prav, da DZ še pred božičem sprejme zakon, ki bo ljudem omogočil božičnico. "Vem, da ljudje absolutno pričakujejo in zaslužijo to božičnico," je dejal.
ESS tudi o absentizmu in obdavčitvi normirancev
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na današnji redni seji razpravljal tudi o absentizmu, za katerega delodajalci opozarjajo, da vse bolj bremeni gospodarstvo in konkurenčnost podjetij. Spremembo pri normiranih samostojnih podjetnikih pa delodajalci ocenjujejo za korak v pravo smer, jih bo pa obravnaval tudi strokovni odbor ESS. Gorenšček je opozoril, da se breme kratkotrajnih bolniških odsotnosti vse bolj prenaša na delodajalce. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se bolniške odsotnosti povečale za 4,3 odstotka, pri čemer se trend rasti še ni ustavil, so opozorili na GZS.
Kot so dodali, gre za problem, ki neposredno vpliva na gospodarstvo in konkurenčnost podjetij, kar po njihovih besedah potrjuje tudi nedavno objavljena kratka ekonomsko-finančna analiza Banke Slovenije z naslovom Vpliv bolniških odsotnosti na produktivnost dela. Gorenšček je izpostavil tudi stališče strateškega sveta za zdravje pri GZS, ki podpira predlog ukrepov za obvladovanje absentizma in poziva k njihovi čimprejšnji izvedbi.
"Predlagani ukrepi so nujni za stabilizacijo razmer izrazite rasti bolniških odsotnosti ter za zmanjšanje visokih finančnih in drugih posledic tako v gospodarstvu, zdravstvu kot tudi v širši družbi. Ob tem je poudaril, da je za dolgoročno zmanjšanje absentizma nujen celovit pristop, ki združuje nadzor in spodbude.
Gorenšček je opozoril, da so trenutno v zakonodajnem postopku še trije predlogi zakonov, ki bi lahko stanje celo poslabšali – o konoplji za omejeno osebno uporabo, o prispevkih za socialno varnosti ter izhodišča zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Glede predlaganih sprememb na področju normiranih samostojnih podjetnikov, ki dvigujejo mejo za vstop v sistem pavšalne obdavčitve, pa so se socialni partnerji odločili, da jih bo obravnaval strokovni odbor ESS. Delodajalci sicer ocenjujejo, da gre za korak v pravo smer.
