Sreda, 6. 5. 2026, 19.01
1 teden, 2 dneva
Vojna v Iranu
Iranski napadi povzročili več škode, kot priznava ameriška vlada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,94
Obseg uničenja je precej večji od tistega, kar je javno priznala ameriška vlada.
Po analizi satelitskih posnetkov, ki jo je objavil časnik Washington Post, so iranski zračni napadi od začetka vojne poškodovali ali uničili vsaj 228 objektov ali kosov opreme na ameriških vojaških lokacijah po Bližnjem vzhodu. Med njimi so hangarji, vojašnice, skladišča goriva, letala ter ključna oprema za radarje, komunikacije in zračno obrambo.
20.03 Netanjahu: Cilj ostaja uničenje iranskih zalog urana
18.54 Washington Post: Iranski napadi povzročili več škode, kot priznava ameriška vlada
16.58 Francoska letalonosilka na poti na morebitno misijo v Hormuški ožini
16.57 Iran preučuje ameriški predlog za konec vojne
15.48 Trump zagrozil Iranu s še hujšimi napadi, če ne sprejme dogovora
14.40 Ladja francoske družbe CMA CGM tarča napada v Hormuški ožini
13.30 Mornarica IRG: Zagotovili bomo varen prehod
12.40 Pakistan po ustavitvi operacije ZDA v Hormuški ožini optimističen glede dogovora Irana in ZDA
8.45 Kitajska: Vojna ZDA in Izraela proti Iranu je nelegitimna
6.10 Trump naznanil ustavitev ameriškega spremljanja ladij v Hormuški ožini
20.03 Netanjahu: Cilj ostaja uničenje iranskih zalog urana
Glavni cilj Izraela v vojni proti Iranu ostaja uničenje obogatenega urana in zmanjšanje zmogljivosti Teherana za njegovo bogatenje, je danes dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob začetku seje varnostnega kabineta je dodal, da je to skupni cilj Izraela in ZDA.
"Predsednik (Donald, op. p.) Trump meni, da lahko to na tak ali drugačen način doseže," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Netanjahu. Dodal je, da je Izrael v stalnem stiku "s prijatelji v ZDA".
Izraelski premier Benjamin Netanjahu
Navedel je še, da je Izrael v konfliktu na Bližnjem vzhodu pripravljen "na vsak scenarij", kar je tudi njegovo navodilo vojski. "Izrael je močnejši kot kadarkoli prej, Iran in njegovi zastopniki pa so šibkejši kot kadarkoli prej," je dejal izraelski premier.
Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, a so pogajanja o končanju vojne med državama zastala. Delegaciji obeh držav sta se 11. aprila v Pakistanu, ki posreduje v pogajanjih, sestali na prvem krogu pogovorov, vendar ti niso prinesli preboja, nov krog pa se še ni zgodil.
Izrael naj sicer ne bi bil seznanjen s tem, ali je Trump blizu dogovoru z Iranom glede končanja vojne na Bližnjem vzhodu, poroča Reuters, ki se sklicuje na neimenovan, a dobro obveščen vir. Kot je dodal, se Izrael pripravlja na zaostritev sovražnosti.
18.54 Washington Post: Iranski napadi povzročili več škode, kot priznava ameriška vlada
Obseg uničenja je precej večji od tistega, kar je javno priznala ameriška vlada. Zaradi nevarnosti zračnih napadov so nekatere ameriške baze v regiji postale preveč nevarne za običajno število osebja, zato so poveljniki na začetku vojne večino osebja iz teh lokacij premestili zunaj dosega iranskega ognja, so za časnik povedali neimenovani uradniki.
🇮🇷🇺🇸 Iran HIT 228 U.S. Military Structures in 45 Days. The Pentagon Admitted None of It.
— Ryan Rozbiani (@RyanRozbiani) May 6, 2026
The Washington Post verified over 109 satellite images showing Iran destroyed or damaged hangars, barracks, fuel depots, Patriot missile systems, and radar equipment across 15 U.S. bases in… https://t.co/g4P3qsvDU2 pic.twitter.com/k5feB0yStS
Od začetka vojne 28. februarja je po podatkih Pentagona v napadih na ameriške objekte v regiji umrlo sedem vojakov – šest v Kuvajtu in eden v Savdski Arabiji. Do konca aprila pa je bilo poškodovanih več kot 400 vojakov. Medtem ko se je večina ranjenih v nekaj dneh vrnila na dolžnost, jih je vsaj 12 utrpelo resne poškodbe.
Washington Post je pregledal več kot 100 satelitskih posnetkov visoke ločljivosti, ki jih je objavil Iran, ter jih primerjal s posnetki nižje ločljivosti iz satelitskega sistema Evropske unije Copernicus in s posnetki visoke ločljivosti podjetja Planet, kjer so bili na voljo.
Ugotovili so, da Iranci niso manipulirali s posnetki. Skupaj je časopis našel 217 objektov in 11 kosov opreme, ki so bili poškodovani ali uničeni na 15 ameriških vojaških lokacijah v regiji.
Napadi Irana so med drugim prizadeli postajo za satelitsko komunikacijo na letalski bazi al-Udeid v Katarju, opremo za protiraketno obrambo patriot na letalskih bazah Rifa in Isa v Bahrajnu ter na letalski bazi Ali al-Salem v Kuvajtu, satelitsko anteno v Bahrajnu, elektrarno oporišča Camp Buehring v Kuvajtu ter pet skladišč za gorivo na treh bazah.
Škoda je bila povzročena tudi štabu ameriške 5. flote, radarjem za protiraketno obrambo v Jordaniji in Združenih arabskih emiratih, letalu za poveljevanje in nadzor E-3 Sentry ter tankerju za oskrbo z gorivom na letalski bazi Princ Sultan v Savdski Arabiji.
Po oceni Centra za strateške in mednarodne študije je ameriška vojska med 28. februarjem in 8. aprilom uporabila vsaj 190 prestreznih raket THAAD in 1.060 prestreznih raket patriot, kar predstavlja 53 odstotkov oziroma 43 odstotkov njihovih predvojnih zalog.
Poleg tega so strokovnjaki dejali, da se ameriška vojska ni ustrezno prilagodila uporabi dronov. "Čeprav imajo droni majhno nosilnost – nekateri med njimi niso povzročili veliko škode – jih je težje prestreči in so veliko natančnejši," je za časnik izjavil pomočnik raziskovalnega analitika v Centru za pomorske analize Decker Eveleth.
Strokovnjaki so izpostavili tudi strukturne izzive, vključno s pomanjkanjem utrjenih zaklonišč, ki bi lahko zaščitila vojake in opremo na ključnih položajih in verjetnih ciljih. Taktični operativni center v Kuvajtu, kjer je v začetku marca v napadu iranskega drona umrlo šest ameriških vojakov, po trditvah vojakov in demokratov, ki zadevo preiskujejo, ni imel zaklonišča.
16.58 Francoska letalonosilka na poti na morebitno misijo v Hormuški ožini
Francoska letalonosilka Charles de Gaulle je danes prečkala Sueški prekop kot del priprav na morebitno misijo za zagotavljanje svobode plovbe v Hormuški ožini, je sporočilo obrambno ministrstvo v Parizu. Po navedbah Elizejske palače je to znak, da je koalicija pripravljena in sposobna zagotoviti varnost v tej pomembni ožini.
Kot so pojasnili v Parizu, francoska letalonosilka in njena spremljevalna plovila plujejo proti južnemu delu Rdečega morja, da bi se pripravili na namestitev v Perzijskem zalivu v primeru, da bi bila sprožena misija za obnovitev proste plovbe v Hormuški ožini.
Na krovu letalonosilke Charles de Gaulle je po poročanju AFP približno 20 lovskih letal rafale, spremlja pa jo več fregat.
Namen odločitve je bil "skrajšati čas, potreben za izvedbo te pobude, takoj ko bodo okoliščine to dopuščale", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočilo ministrstvo.
V uradu predsednika Emmanuela Macrona pa so navedli, da to pošilja "znak, da nismo le pripravljeni zavarovati Hormuške ožine, ampak da smo to tudi sposobni storiti".
Macron in britanski premier Keir Starmer sta sprožila pobudo za vzpostavitev večnacionalne misije za zagotovitev proste plovbe v Hormuški ožini, ki je praktično zaprta od začetka konflikta med Iranom, ZDA in Izraelom po ameriško-izraelskih napadih 28. februarja.
Misija, ki naj bi se začela šele po prenehanju sovražnosti, bo strogo mirovna in obrambna, namenjena zagotavljanju trgovskega ladijskega prometa, je aprila na konferenci v Parizu dejal Starmer.
Na krovu letalonosilke Charles de Gaulle je po poročanju AFP približno 20 lovskih letal rafale, spremlja pa jo več fregat. Konec januarja je iz južnofrancoskega pristanišča Toulon izplula na misijo v severni Atlantik, v začetku marca pa je bila preusmerjena v vzhodno Sredozemlje, da bi branila francoske in interese zavezniških držav, ki jih je prizadel iranski odziv na ameriško-izraelske napade.
16.57 Iran preučuje ameriški predlog za konec vojne
Iran še vedno preučuje ameriški predlog za konec vojne, je po poročanju lokalnih medijev danes sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Kot je dodal, bo Teheran svoja končna stališča sporočil Pakistanu, ki posreduje v pogajanjih.
"Iran še vedno pregleduje ameriški načrt in predlog," je Bagei povedal za iransko tiskovno agencijo Isna, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Dodal je, da bo Teheran svoja stališča posredoval ključnemu posredniku v pogajanjih, Pakistanu, ko bo "dokončal svoja stališča". Medtem je Bagei zavrnil poročila ameriškega Axiosa o morebitnem bližnjem soglasju za konec vojne kot pretirana, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Ameriški predsednik Donald Trump je po torkovi naznanitvi prekinitve ameriške operacije spremljanja ladij v Hormuški ožini pred tem danes sporočil, da si želi konec vojne, vendar je obenem obljubil intenzivnejše napade na Iran, če ta ne bo pristal na pogoje in sprejel dogovora o končanju vojne.
Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, pogajanja o končanju vojne med državama pa so zastala. Delegaciji obeh držav sta se 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, vendar ti niso prinesli preboja, nov krog pa se ni zgodil.
15.48 Trump zagrozil Iranu s še hujšimi napadi, če ne sprejme dogovora
Ameriški predsednik Donald Trump je danes znova okrepil pritisk na Iran in mu zagrozil z novimi napadi. Potem ko je v torek naznanil prekinitev ameriške operacije spremljanja ladij v Hormuški ožini, je danes Teheranu postavil ultimat, naj sprejme dogovor o končanju vojne, ali pa se bo soočil s še močnejšim bombardiranjem.
"Ob predpostavki, da se bo Iran strinjal s tem, kar je bilo dogovorjeno, kar je morda drzna predpostavka, se bo že legendarni Epski bes končal," je Trump glede vojaške operacije ZDA proti Iranu zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
"Če se ne bodo strinjali, se bo začelo bombardiranje, ki bo na žalost na veliko višji ravni in intenzivnejše kot prej," je dodal.
Trumpova objava sledi po tistem, ko je ameriški spletni medij Axios poročal, da sta Washington in Teheran blizu dogovora o memorandumu o soglasju za končanje vojne in vzpostavitev okvira za podrobnejša jedrska pogajanja.
"Sporazum bi Iran zavezal k moratoriju na bogatenje urana, ZDA bi se strinjale z odpravo sankcij in sprostitvijo milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, obe strani pa bi odpravili omejitve glede tranzita skozi Hormuško ožino," je še poročal Axios, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ta še navaja, da naj bi ZDA v naslednjih 48 urah pričakovale odgovor Teherana.
Trumpove grožnje Teheranu so po poročanju tujih tiskovnih agencij najnovejši v vrsti nenadnih preobratov v politiki do Irana.
Trump je pred tem v torek zvečer po vsega enem dnevu naznanil prekinitev operacije, v okviru katere je ameriška mornarica spremljala tovorne ladje skozi Hormuško ožino, pri čemer je navedel možnost sklenitve dogovora z Iranom o končanju vojne.
Obenem je dejal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, saj Iran nadaljuje zaporo pomembne Hormuške ožine, skozi katero običajno potuje približno ena petina svetovne oskrbe z nafto.
Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, pogajanja o končanju vojne med državama pa so zastala. Delegaciji obeh držav sta se ob posredovanju Pakistana 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, vendar ti niso prinesli preboja, novega kroga pogajanj pa ni bilo.
14.40 Ladja francoske družbe CMA CGM tarča napada v Hormuški ožini
Kontejnerska ladja CMA CGM San Antonio je bila v torek med plovbo skozi Hormuško ožino tarča napada, je danes sporočila francoska ladijska družba CMA CGM. Po njenih navedbah so bili ranjeni člani posadke, ki so jih evakuirali, plovilo pa je poškodovano. Pariz trdi, da napad ni bil usmerjen proti Franciji, saj je ladja plula pod zastavo Malte.
Ladja CMA CGM San Antonio je bila včeraj tarča napada med plovbo skozi Hormuško ožino.
"Ladja CMA CGM San Antonio je bila včeraj tarča napada med plovbo skozi Hormuško ožino, kar je povzročilo poškodbe med člani posadke in škodo na ladji," je sporočila družba s sedežem v Marseillu in dodala, da so ranjene prepeljali na zdravljenje. Njihovega števila ni podala.
Tiskovna predstavnica francoske vlade Maud Bregeon je v odzivu zatrdila, da Francija "nikakor ni bila tarča" napada. Pojasnila je, da je ladja plula pod malteško zastavo, njeno posadko, ki ji je izrazila solidarnost, pa da tvorijo Filipinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
BREAKING: It has now been confirmed that the IRGC Navy launched anti-ship missiles at the French-operated container ship CMA CGM San Antonio (IMO: 9294173) in the Strait of Hormuz, causing injuries among members of its Filipino crew. The Malta-flagged vessel was targeted near… pic.twitter.com/oBmfXstZx2
— Babak Taghvaee - The Crisis Watch (@BabakTaghvaee1) May 6, 2026
Incident se je zgodil dan po tem, ko je predsednik ZDA Donald Trump oznanil začetek operacije spremljanja tovornih ladij skozi Hormuško ožino, ki naj bi jo izvajala ameriška mornarica. Operacijo je nato v torek na prošnjo Pakistana in nekaterih drugih držav ustavil.
13.30 Mornarica IRG: Zagotovili bomo varen prehod
Iz poveljstva mornarice Iranske revolucionarne garde (IRGC) so sporočili, da bodo zagotovili "varen in stabilen prehod" skozi Hormuško ožino z "nevtraliziranimi grožnjami agresorjev in novimi protokoli", navaja profil na družbenem omrežju X, povezan s poveljstvom.
Čeprav ni jasno, na kaj točno se nanašajo novi protokoli, se sklicevanje na nevtralizirane grožnje verjetno nanaša na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da začasno prekine operacijo Projekt Svoboda, ameriško misijo za zavarovanje ladijskega prometa skozi Hormuško ožino.
12.40 Pakistan po ustavitvi operacije ZDA v Hormuški ožini optimističen glede dogovora Irana in ZDA
Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država posreduje v konfliktu med ZDA in Iranom, je danes pozdravil ustavitev ameriške operacije spremljanja ladij v Hormuški ožini, ki jo je v torek naznanil predsednik ZDA Donald Trump. Islamabad upa, da bo "trenutni zagon vodil do trajnega sporazuma" med stranema.
"Hvaležen sem predsedniku Donaldu Trumpu za njegovo pogumno vodenje in pravočasno napoved glede začasne ustavitve Projekta Svoboda v Hormuški ožini," je na družbenem omrežju X objavil Šarif.
Trumpa je k prekinitvi operacije pozvalo več držav, med njimi Pakistan, ki že dlje časa posreduje v konfliktu med ZDA in Iranom. Šarif upa, da bo to "v tem občutljivem obdobju pomembno prispevalo k napredku" na poti do miru, stabilnosti in sprave v regiji.
"Močno upamo, da bo trenutni zagon vodil do trajnega sporazuma," je zapisal premier in zagotovil, da bo Islamabad še naprej podpiral vsa prizadevanja za miroljubno reševanje konfliktov.
Pakistanska prestolnica je 11. aprila gostila prvi krog pogajanj med sprtima stranema, med katerima od 8. aprila velja prekinitev ognja, a maratonski pogovori niso prinesli preboja. Težko pričakovanega drugega kroga dva tedna pozneje kljub nizu napovedi nato ni bilo in odtlej se zdi, da je diplomatski proces v glavnem zastal.
Pakistanski vir je danes za tiskovno agencijo Reuters povedal, da se strani približujeta dogovoru o memorandumu za končanje vojne v Zalivu. O tem je poročal tudi ameriški medij Axios, ki se je skliceval na dva ameriška uradnika in dva druga vira.
8.45 Kitajska: Vojna ZDA in Izraela proti Iranu je nelegitimna
Iranski državni mediji so objavili več podrobnosti s srečanja med iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem in njegovim kitajskim kolegom v Pekingu.
Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je kitajski zunanji minister Vang Ji ameriške in izraelske vojaške akcije proti Iranu označil za nelegitimne in dejal, da je treba "vzpostaviti popolno premirje".
Vang Ji, Abas Aragči
Dodal je, da regija doživlja ključni trenutek. "Regija doživlja ključno prelomnico, potreba so neposredna srečanja med stranema," je dejal Vang.
Po poročanju iranske tiskovne agencije ISNA je Aragči Kitajsko označil za "tesno prijateljico Irana" in dejal, da bo dvostransko sodelovanje med državama "v trenutnih okoliščinah še močnejše". Ko je govoril o morebitnem mirovnem sporazumu z ZDA, je dejal, da bo Iran "sprejel le pravičen in celovit sporazum".
6.10 Trump naznanil ustavitev ameriškega spremljanja ladij v Hormuški ožini
Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social napisal, da so ga Pakistan in druge države prosile za začasno ustavitev spremljanja ladij, da se pridobi čas za sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom.
"Ukrep temelji na prošnji Pakistana in drugih držav, na izjemnem vojaškem uspehu, ki smo ga dosegli med kampanjo proti Iranu, ter na dejstvu, da je bil dosežen velik napredek pri sklepanju popolnega in končnega sporazuma s predstavniki Irana," je po poročanju STA objavil Trump.
Odziva uradnega Teherana še ni, iranski mediji pa o potezi poročajo kot o zmagi za islamsko republiko. Tiskovna agencija Tasnim, povezana z iransko revolucionarno gardo (IRGC), denimo piše, da se je Trump umaknil in da je poskušal "prikriti neuspeh" operacije. Državna tiskovna agencije Irna medtem poroča o "porazu Amerike" in tem, da je predsednik ZDA izkoristil svojo "zadnjo karto", povzema britanski BBC.
Državni sekretar ZDA Marco Rubio, ki je v torek nadomeščal tiskovno predstavnico Bele hiše Karoline Leavitt zaradi porodniškega dopusta, je dopisnikom pred tem povedal, da se je operacija Epic Fury (Epski bes), kot je Trumpova vlada poimenovala vojno proti Iranu, končala, poroča tiskovna agencija DPA.
"Operacija je končana. Operacija Epic Fury, kot je predsednik obvestil kongres, je v tej fazi končana," je dejal Rubio. Trump je v petek kongres obvestil, da je operacija končana, da mu ni bilo treba prositi za dovoljenje za vojno.
Rubio je pojasnil, da so ZDA dosegle vse cilje iz omenjene operacije in se zdaj usmerjajo na tako imenovani Projekt Svoboda, katerega cilj je ponovno odpreti Hormuško ožino. "To ni ofenzivna operacija, ampak obrambna," je dejal Rubio, kar pomeni, da zanjo ne potrebujejo dovoljenja kongresa.
V zvezi s tem se po njegovih besedah nadaljujejo diplomatska prizadevanja predsednikovega zeta Jareda Kushnerja in odposlanca Steva Witkoffa. Rubio je dejal, da je cilj diplomatskih prizadevanj vzpostaviti določeno raven razumevanja, o čem se je Iran pripravljen pogajati, s tem pa se jim ne mudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ZDA so z Izraelom 28. februarja napadle Iran, pri čemer so ubili najvišje državne voditelje, vendar režim ostaja trdno na oblasti in napada cilje v regiji.
Zaprta je tudi strateško pomembna Hormuška ožina, cene bencina pa so v ZDA presegle štiri dolarje (3,41 evra) na galono (3,8 litra), ponekod v Kaliforniji so presegle celo sedem dolarjev (5,97 evra). Pred vojno je bil bencin povprečno cenejši od treh dolarjev (2,56 evra) za galono.
Trump je 8. aprila razglasil premirje in ga vmes tudi že podaljšal.
