Sreda, 6. 5. 2026, 20.57
1 teden, 5 dni
Scenarij "po Putinu": kaos v Rusiji lahko skrbi Evropo
Ruska politika je vse bolj zgrajena kot mreža rivalstev, kjer se frakcije merijo med seboj – in vse niti za zdaj drži en človek: Vladimir Putin.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred parado ob dnevu zmage 9. maja posmehljivo namignil, da se v Kremlju bojijo, da bi "droni brneli nad Rdečim trgom". Ne glede na sovražno retoriko med voditeljema je jasno: Vladimir Putin ima veliko razlogov za zaskrbljenost, ne samo zaradi Ukrajine, temveč tudi zaradi razmer v Rusiji, analizirajo v uredništvu ameriškega Newsweeka.
Ker naj bi bilo ruskega predsednika Vladimirja Putina strah morebitnega državnega udara ali celo poskusa atentata nanj, ki bi ga izvedli pripadniki ruske politične elite, se vse bolj drži strogih varnostnih protokolov in se umika iz javnosti, razkriva obveščevalno poročilo, ki ga je pridobil ruski neodvisni medij Važnie istorii (iStories ali Pomembne zgodbe).
O tem smo pisali pred kratkim:
Putin pod pritiskom: zakaj nevarnost ne prihaja le od zunaj
Ukrajina je pokazala, da lahko z droni in raketami dolgega dosega zadene tarče globoko v Rusiji, tudi v Moskvi. A največja nevarnost za Putina lahko pride od znotraj: ambiciozni tekmec, ki začuti priložnost ob utrujenosti od vojne, pešanju gospodarstva in sporih med elitami, piše ameriški medij Newsweek.
Junija 2023 je upor Jevgenija Prigožina in njegove paravojaške organizacije Wagner, ki je zavzela vojaški štab v Rostovu na Donu in krenila proti Moskvi, pokazal, kako hitro se lahko "lojalnost" spremeni v oboroženo izsiljevanje. Prigožin je pozneje umrl v sumljivi letalski nesreči, Putin pa je takrat preživel.
Sistem, zgrajen okoli enega človeka
Toda voditelj države, ki se vse manj pojavlja v javnosti, ne zaupa ljudem in je vse bolj nedostopen, ne predstavlja dobrega obeta za mirno nasledstvo, ki se bo prej ali slej moralo zgoditi. Ruska politika je namreč vse bolj zgrajena kot mreža rivalstev, kjer se frakcije merijo med seboj – in vse niti za zdaj drži en človek: Putin.
Obrambni minister Sergej Šojgu je del najožjega kroga prijateljev in zaupnikov Vladimirja Putina ter ena najbolj vplivnih figur v državi.
Obveščevalno poročilo omenja tudi naraščajoče napetosti med ruskimi varnostnimi strukturami, močno obveščevalno službo FSB, vojaškim vodstvom, nacionalno gardo Rosgvardijo in službo za zaščito državnega vrha ter spore glede varovanja visokih funkcionarjev. Še posebej naj bi bila izpostavljena trenja z omrežjem nekdanjega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, ki je bil leta 2024 prestavljen na položaj sekretarja Varnostnega sveta.
Kdo bi ga lahko nasledil – in zakaj bi bil prehod lahko brutalen
Imen morebitnih Putinovih naslednikov ne manjka: med pogosto omenjenimi so vplivni guverner Aleksej Djumin, nekdanji premier Sergej Kirijenko in podpredsednik vlade Dmitrij Patrušev. A nihče od njih nima vzvodov nad sistemom, ki ga pokonci držijo Putinova osebna avtoriteta in njegove sposobnosti, da frakcije z nagradami in grožnjami drži v ravnotežju.
Formalno bi ob Putinovi smrti vodenje države začasno prevzel premier Mihail Mišustin.
Po ustavi bi ob Putinovi smrti položaj začasno prevzel premier Mihail Mišustin. V ozadju pa bi se lahko začel "boj na nož" med elitnimi klani – in to v jedrski velesili, ki je že v vojni. Rusija je daleč od parlamentarne demokracije, v kateri bi opozicijski voditelj lahko brez večjih pretresov prevzel oblast. Gre za militarizirano avtokracijo, v kateri niti vlečejo obveščevalci, vojska, predsedniška garda, oligarhi in regionalni akterji. Največ možnosti za preživetje bi imel tisti, ki bi znal druge prestrašiti, ocenjuje Newsweek.
Zakaj obdobje "po Putinu" ne pomeni nujno mehkejše Rusije
Putinov nenaden odhod bi lahko resda odprl prostor za bolj pragmatičnega naslednika – človeka, ki bi si želel sprostitev sankcij proti državi, premor na bojišču in zmanjšanje napetosti z Zahodom. A to bi se verjetno zgodilo šele v "drugi fazi", potem ko bi nekdo sploh preživel prvi spopad za oblast med vsemi potencialnimi nasledniki. Tudi takrat pa bi moral sistem doživeti velik miselni preobrat, saj je Putin več kot četrt stoletja gradil državo po svoji podobi.
Prvi test za naslednika bi bil prevzem nadzora nad represivnim aparatom, premoženjem elit, poveljevanjem na bojišču in hiper-nacionalistično idejo o ruski veličini. Z drugimi besedami: čakal nas bi lahko putinizem z drugim obrazom – morda še bolj jeznim.
Predpostavke za nestabilnost: vojna, ekonomija in veterani
Ocene ruskih izgub v ukrajinski vojni se močno razlikujejo, a nekatere najnovejše zahodne ocene govorijo celo o okoli milijonu ubitih ali ranjenih, kar pomeni, da je ta vojna že zarezala v ogromno ruskih družin. Jeza se lahko obrne proti Kremlju – ali pa se, če večina krivdo pripiše NATO, prelije v še močnejšo protizahodno radikalizacijo.
Dodatno nevarnost za nestabilnost predstavlja gospodarstvo: visoke obresti in inflacija, izčrpane rezerve, preusmerjanje državnih sredstev v vojno ter učinki sankcij so pustili posledice. Vrnitev vojnih veteranov lahko postane še dodatni dejavnik, ki bi prispeval h kaosu. Analize opozarjajo na tveganje, da bi odtujeni, travmatizirani in pogosto oboroženi povratniki povečali nasilje, kriminal in pritisk na institucije.
Kaj to pomeni za Evropo in Nato
Takšna država je lahko manj predvidljiva in ne nujno manj agresivna. Če že za Putina predstavlja nadzor nad frakcijami izziv, si je težko predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi oblast prevzel šibek naslednik ali bi se vnela frakcijska vojna na vrhu. To je recept za kaos, katerega posledice bi lahko segle tudi v Evropo.
Zahod bi se moral pripraviti na morebiten padec Vladimirja Putina in kaos, ki bi lahko nato zavladal v Rusiji.
Zahod se zato po analizi Newsweeka ne bi smel pretirano navduševati nad padcem Vladimirja Putina. Priprave na tak scenarij pa bi morale biti nujne – te bi morale zajemati načrte zaveznikov za odvračanje jedrskih groženj, usklajenost pri gospodarskih sankcijah, načrte ob morebitnem zaostrovanju konflikta in politiko priznavanja naslednikov, če bi se frakcije v Moskvi začele predstavljati kot nova oblast.
Putinova smrt bi končala vladavino enega človeka, ne pa tudi sistema, ki ga je ustvaril. V vojni, ki že traja, pa bi neurejen razpad na vrhu jedrske velesile lahko pomenil, da ena težava izgine – a nastane ducat novih, sklene Newsweek.