Ponedeljek, 17. 7. 2023, 17.30
1 leto, 5 mesecev
Četrtkova neurja močno prizadela kmetijska zemljišča in pridelke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Po besedah predsednika brežiške območne enote KGZS Borisa Oreška je stanje na terenu slabše, kot so sprva predvidevali, škoda pa je večja, kot so ocenjevali.
Neurje s točo, ki je v četrtek prizadelo območje od Mirne na Dolenjskem do Krškega v Posavju, je poškodovalo kmetijske pridelke na okoli 1.350 hektarjih površin, kažejo prve ocene KGZS. Ponekod je škoda tudi do stoodstotna. "Stanje na terenu je slabše, kot smo sprva ocenjevali," je dejal predsednik brežiške območne enote KGZS Boris Orešek.
V Mestni občini Krško je bil po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki jih je pridobila STA, prizadet osrednji del občine v pasu Raka–Veliki Trn–Leskovec pri Krškem–Gora–Krško–Videm–Sremič–Zdole. V tem delu so močno prizadeti tudi vinogradi in sadovnjaki, ki so imeli protitočno mrežo. Močno so prizadete tudi manj pogoste kmetijske rastline, kot so krmni grah, ajda, buče in krompir. V občini je toča po prvih ocenah KGZS poškodovala 200 hektarjev vinogradov, 120 hektarjev koruze, 60 hektarjev žit in 25 hektarjev sadovnjakov. Vse omenjene kulture so poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V Brežicah poškodovanih 200 hektarjev vinogradov
V občini Brežice je neurje z močnim vetrom in točo prizadelo osrednji del štajerskega dela občine, ki predstavlja eno četrtino površine občine. Prizadet je bil pas od meje s krško občino – Zgornja Pohanca, Arnovo selo, prek Sromelj, Dečnega sela, Pišec do Bojsnega, vse do meje s Hrvaško.
Po prvi oceni KGZS je poškodovanih 200 hektarjev vinogradov, 180 hektarjev koruze, 70 hektarjev nepožetih žit, 29 hektarjev sadovnjakov, 20 hektarjev soje, 15 hektarjev krompirja in vrtnin ter 10 hektarjev buč. Tudi v Brežicah so vse omenjene kulture poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Sevnica je toča po podatkih KGZS klestila na območjih katastrskih občin Brezovo, Blanca, Studenec, Hubajnica, Telče, Krsinji Vrh, Malkovec, Tržišče, Podboršt, Cirnik, Kal in Kompolje. Poškodovanih je bilo 150 hektarjev koruze, 110 hektarjev vinogradov, po 15 hektarjev žit in vrtnin in pet hektarjev sadnega drevja. Zadnje je poškodovano do 70-odstotno, vinogradi 50-odstotno, koruza, žita in vrtnine do 40-odstotno.
V občinah Mirna, Šentrupert in Mokronog - Trebelno je toča po podatkih KGZS poškodovala sto hektarjev različnih kultur, ki so poškodovane do 30-odstotno.
Stanje na terenu slabše, kot so pričakovali
Po besedah predsednika brežiške območne enote KGZS Borisa Oreška je stanje na terenu slabše, kot so sprva predvidevali, škoda pa je večja, kot so ocenjevali. O končni oceni škode je sicer za zdaj še težko govoriti, saj se bodo vse razsežnosti na prizadetih kulturah pokazale šele, ko bodo te dozorele, je povedal za STA.
Opozoril je, da takšne toče v Posavju ne pomnijo, saj je bilo v tistih največjih skupkih toče, ki so dosegli premer do 12 centimetrov, tudi do 80 skupaj zlepljenih zrn toče.
Po besedah predsednika KGZS Romana Žvegliča bodo podatki o tem, koliko hektarjev kmetijskih površin je zadnje neurje prizadelo na ravni celotne države, znani v sredo.
Neurje z vetrom in točo je v delu Pomurja, predvsem apaški dolini ter na poljih od Rakičana proti Turnišču, uničilo številne poljščine, najbolj je prizadelo pšenico, koruzo, buče in sojo. Po besedah specialista za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjana Ferenčaka so bile poljščine v občutljivi fazi, škoda je ogromna.
Žita so sicer zrela, a jih do neurja kmetom povsod še ni uspelo požeti. Ferenčak je za STA ocenil, da je bilo v času neurja požetih približno polovico pomurskih pšeničnih polj. Koruzo je neurje prizadelo med cvetenjem, opraševanjem in snovanjem storžev, uničilo je ogromno listne mase, stebla pa ponekod tudi polomilo.
Z bučami so imeli kmetje letos že spomladi velike težave, in sicer s kaljivostjo in vznikom. Potem ko so jih ponovno posejali, pa je nedavna toča zaradi nižje razvojne faze popolnoma uničila njihovo listno maso. Od teh posevkov letos ne gre pričakovati nič, je dejal Ferenčak. Pri tistih bučah, ki so vzniknile po prvi setvi, pa bo del plodov preživel, a bo pridelek po njegovem mnenju bistveno manjši.
Tudi na soji je prizadeta listna masa, tam, kjer je bilo žarišče neurja, pa je prav tako visok odstotek preloma stebel. Poleg omenjenih poljščin so bile v neurju poškodovane tudi sončnice, vrtnine in trajni nasadi.
Ferenčak ocenjuje – čeprav to ni končna številka, saj podatke še zbirajo – da je neurje prizadelo poljščine na 2.000 hektarjih pomurskih polj, vendar v različni intenziteti. O višini škode tako še ne more govoriti.
Milan Žižek, kmet iz Rakičana, ki na 50 hektarjih površin prideluje koruzo, oljno ogrščico ter pšenico, je za STA povedal, da je pas neurja prečkal tudi njegova polja, prizadeta jih je bila približno polovica. Do neurja je pospravil oljno ogrščico in požel približno polovico pšeničnih polj, ostalo pšenico in koruzo je toča močno poškodovala. Tudi on višine škode še ne more oceniti, čaka cenitev zavarovalnice.
