Ponedeljek, 15. 9. 2025, 7.12
5 ur, 42 minut
Praznujemo obletnico priključitve Primorske k matični domovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je DZ oktobra lani besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to po novem praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Praznujemo ga v spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije. Osrednja slovesnost ob prazniku je bila v nedeljo v Ilirski Bistrici.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na nedeljski slovesnosti spomnila na zgodovinska dejanja, pogum in zgled Primorcev ter se navezala tudi na današnje razmere po svetu.
Kot takrat tudi danes nasprotujemo nepravičnim posegom v pravice narodov in manjšin, je poudarila predsednica. "Enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaščita narodnostnih pravic niso le temelji dobrih meddržavnih odnosov, temveč je takšna drža tudi edini pravi motor pravične in napredne civilizacije," je dejala. Poudarila je, da je v 21. stoletju nedopustno, da bi katerakoli narodna skupnost bila prepuščena samovoljnemu odločanju večine.
Prireditev, ki sta jo organizirala Občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, je potekala v središču mesta z neposrednim televizijskim prenosom. Na prireditvi se je zbralo več predstavnikov političnega in družbenega življenja ter veliko Primorcev.
Moto prireditve je bil verz pesnika Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje, na te besede pa se je v nagovoru navezal tudi ilirskobistriški župan Gregor Kovačič. "Zdaj za razliko od številnih drugih narodov mi živimo v miru in imamo čas za lastno popolnitev. Živimo pa v takšnem času, ko bi moral Kettejev moto o iskanju resnice in delovanja v tem duhu spet in zelo glasno odmevati po vsem svetu," je dejal Kovačič.
Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je DZ oktobra lani besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to po novem praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Mineva 78 let, odkar je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini izpostavila priložnost, da utrdimo vizijo Slovenije, da raste v miru, medsebojnem spoštovanju in povezanosti. Zapisala je, da se je treba zazreti tudi v zgodovino in se spomniti vseh, ki so življenja žrtvovali za svobodno Primorsko.
Poudarila je, da na današnji dan 15. septembra praznujemo državni praznik priključitev Primorske k matični domovini, s katerim zaznamujemo dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, s tem pa se je uresničila večletna želja slovenskega naroda po enotnosti.
Vendar se ta želja Primorcev po besedah predsednice DZ ni uresničila vsem. Primorci so bili žrtve fašističnega terorja, česar nikoli ne smemo pozabiti. 13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu.
Zažgale so osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu, ki je bila zgrajena po načrtu arhitekta Maksa Fabianija ter je gostila številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Ko so na kraj požiga prišli gasilci, jim požigalci niso pustili gasiti ognja, temveč so jim celo prerezali cevi. Nobeden od storilcev ni bil za to dejanje aretiran. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov, je povzela Klakočar Zupančič.
Meni tudi, da v srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi. Žlahtni lastnosti, kot sta zavednost in vztrajnost, ki nam morata biti zgled, sta v sodobni globalni družbi nemalokrat spregledani, saj je prestreljena s popolnoma drugačnimi trendi, velikokrat pa jih zlorabljajo tisti, ki želijo z manipulacijami priti na oblast, je še zapisala predsednica DZ.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič v poslanici ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini izpostavlja, da je zgodba Primork in Primorcev zgodba celotne Slovenije. "Opominja nas, da narodna duša presega zemljepisne meje ter da je moč slovenstva v skupni zgodovini in neomajni vztrajnosti," meni.
Kot je Lotrič navedel na začetku poslanice, nas 15. september vsako leto spomni na enega najodločilnejših trenutkov v zgodovini slovenskega naroda, ko je Primorska tudi uradno znova postala del domovine.
"Primorska je bila skozi minula stoletja vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom. Po prvi svetovni vojni je bila priključena h Kraljevini Italiji, a so naši ljudje kljub hudim pritiskom raznarodovalne politike, ki je trajala skoraj tri desetletja, ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Pariška mirovna pogodba leta 1947, ki je s soglasjem vseh podpisnic, tudi Italije, potrdila pripadnost Primorske Sloveniji, je postala simbol moči slovenske identitete in potrditve naše narodnostne vztrajnosti," je zapisal.
Danes, ko se soočamo z vojnami, migracijami, podnebnimi spremembami in hitrim razvojem tehnologij, je po ocenah predsednika DS še toliko pomembneje, da se zavedamo, kako dragocene so naše vrednote, jezik in samobitnost. "Če bomo ohranjali zgodovinski spomin, iz preteklosti črpali modrost ter znanje nadgrajevali z inovacijami, bomo pripravljeni tudi na prihodnje preizkušnje," meni.
"Ko znamo ceniti delo kmetov, znanje učiteljev, izkušnje starejših, ustvarjalnost mladih, prizadevanja zaposlenih in podjetnikov ter predanost vseh, ki soustvarjajo naš vsakdan, imamo domovino, v kateri lahko vsak najde svoje mesto. Le s strpnostjo ter medsebojnim spoštovanjem bomo kot Primorska - močni, ponosni in neomajni," je zaključil.
