Pobuda za razglasitev Praznika Triglava kot državnega praznika

Zakaj prav 7. avgust?

7. avgusta leta 1895 je duhovnik in domoljub Jakob Aljaž postavil sloviti stolp na vrhu Triglava. S tem dejanjem je Triglav postal še izrazitejši simbol slovenstva. Marko Viduka v obrazložitvi pobude poudarja, da je Aljaževo dejanje stopilo ob bok največjim dejanjem slovenske zgodovine, saj je stolp postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora in narodne identitete.

"Verjetno se nikoli ni vprašal, čigav je Triglav. Vedel je, da je naš. To še danes ve in čuti vsak Slovenec," piše v pobudi.

Dvojna razsežnost praznika

Viduka v obrazložitvi izpostavlja dva glavna vidika praznika:

1. Kulturna in narodna identiteta – praznik bi utrjeval zavest o kulturni in narodni identiteti Slovencev ter ljubezni do gora. Aljaževo dejanje je bilo drzna vizionarska poteza, ki še danes nagovarja Slovence k spoštovanju narave in naroda.

2. Dediščina in gorniški turizem – praznik bi bil tudi priložnost za osveščanje o spoštljivem odnosu do Triglava in Julijskih Alp. Obenem bi opominjal na skrb za naravovarstveno občutljivo območje, Triglavski narodni park in območje UNESCO MAB.

Triglav kot srce naroda

V besedilu je še zapisano, da vsak Slovenec ob misli na Triglav začuti osebno, skoraj intimno povezanost z vrhom, ki je postal mitološki simbol naroda. Prav zaradi te močne simbolike bi si Triglav po njegovem mnenju zaslužil uradni državni praznik.

Viduka ob koncu izraža upanje, da bo imel možnost svojo pobudo v prihodnjih tednih tudi osebno predstaviti poslankam in poslancem ter da bo Državni zbor že v tem mandatu začel postopek za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih.