Torek, 22. 8. 2023, 16.05
1 leto, 2 meseca
Pozornost zavarovalnic je že usmerjena na jesen, bankam 48-urni rok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
Ta teden naj bi oblikovali več konkretnih ukrepov, s katerimi bodo prizadetim na pomoč priskočile banke in zavarovalnice.
Predstavniki zavarovalnic in premier Robert Golob so se danes na sestanku v Ljubljani strinjali, da je treba stopiti skupaj pri odpravljanju posledic poplav in vzpostaviti učinkovit program sanacije, je sporočilo zavarovalno združenje. Podpirajo poseben sklad za obnovo in zagotavljajo, da izplačila zavarovancem ne bodo v nobenem primeru ogrožena. Premier se je pred tem srečal tudi s predstavniki bank, s katerimi se je dogovoril, da v 48 urah pripravijo konkretne predloge, kako bodo pomagale ljudem.
"Mislim, da je danes skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavejo resnosti trenutka, ne da je to prepuščeno samo ljudem. To sporočilo je bilo jasno dano. Vzeli smo si 48 ur, da pridejo tudi banke s konkretnimi predlogi, kako bodo ljudem pomagale," je v izjavi medijem po srečanjih povedal premier Robert Golob.
Banke, ki po srečanju izjav niso dajale, po poročanju Radia Slovenija sicer že odlagajo poplačila posojil za komitente, ki jih zaradi poplav ne morejo odplačevati. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je po poročanju nekaterih medijev dejal, naj se stranke obrnejo na poslovalnice in se dogovorijo s svetovalci, banka pa do takrat ne bo terjala poplačila.
"V tem trenutku se moramo vsi osredotočiti na to, kako pomagati ljudem in kako zagotoviti pogoje za čim hitrejšo obnovo. Tako zavarovalnice kot tudi vlada imamo skupni interes doseči čim večjo zavarovanost tako prebivalstva kot tudi podjetij v prihodnje," pa so po srečanju sporočili iz Slovenskega zavarovalnega združenja.
Pogovor je bil namenjen pregledu aktualnih razmer po katastrofi, ki je zadela Slovenijo, in ukrepom, ki so jih zavarovalnice in banke že sprejele ali jih še bodo, da bi ublažile stiske ljudi. Vlada bo predlog interventnega zakona sprejela še ta teden, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Poenostavljeno reševanje škodnih zahtevkov
"Tako za vlado kot tudi za bančni in zavarovalniški sektor je pomembno, da se zaupanje ljudi v oba sistema ohrani," so poudarili v premierjevem kabinetu.
Zavarovalnice so po navedbah združenja predstavile potek reševanja situacije na terenu, izvajanje rednih aktivnosti zavarovalnic v takšnih razmerah ter popis in oceno škode.
Vse primere zavarovancev si prizadevajo obravnavati čim hitreje, pristopile so tudi k poenostavljanju procesov reševanja škodnih zahtevkov, kot je primer izplačila stroškov čiščenja, pri katerih praviloma, odvisno sicer od stopnje poplavljenosti, zavarovalnice škode izplačujejo brez sicer zahtevanih dokazil v obliki računov za čiščenje.
Občine morajo prvo oceno škode, nastale v nedavni ujmi, popisati in sporočiti upravi za zaščito in reševanje do 1. septembra. Ob velikem obsegu škode pa je marsikje težava, kako zagotoviti zadostno število popisovalcev. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so se po pomoč obrnili tudi na pristojna ministrstva in različne institucije.
Obrnili so se tudi na občine, ki so jo v ujmi odnesle bolje, da bi tistim najbolj prizadetim pomagale s strokovnjaki iz svojih komisij za popis škode. Na spletni strani pa so pripravili tudi seznam občin, ki so izrazile potrebo po pomoči.
Kot je za dejala sekretarka SOS Jasmina Vidmar, so roki kratki, poleg tega je še vedno tudi čas dopustov. Občine si med seboj pomagajo, a gre za res velik obseg škode. Zato so se obrnili tudi na pristojna ministrstva in njihove službe, ki imajo ustrezno izobražen kader, ter na druge institucije, kot je recimo inženirska zbornica. Eno od vprašanj, ki se pojavlja s tem v zvezi, pa je tudi vprašanje nadomestila za ljudi, ki bi se odzvali pozivu in bili pripravljeni pomagati pri popisu škode, saj v tem času ne bodo mogli opravljati svojega dela.
V skupnosti občin pričakujejo, da bo nekatere zadeve urejene z interventnim zakonom.
Škoda, ki jo bodo morale zavarovalnice izplačati za naravne ujme v letošnjem poletju, bo rekordna, pravijo. Kakšni bodo končni učinki poplav na poslovanje, še ne morejo oceniti, saj se škoda še popisuje, vsekakor pa pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Njihova pozornost je usmerjena tudi v jesenske mesece, ki so glavni poplavni meseci v Sloveniji.
Zatrdili so, da "izplačila zavarovancem na podlagi zavarovalnih pogodb ne bodo v nobenem primeru ogrožena, saj so zavarovalnice, ki poslujejo v Sloveniji, tradicionalno konservativne pri svojem poslovanju, imajo visoke solventnostne zahteve (kar izhaja tudi iz dejstva, da je Slovenija naravnim katastrofam izredno izpostavljena država) ter varne oblike svoje zaščite v obliki pozavarovanj".
Zavarovalnice: pomoč ne bo izostala niti tokrat
Zavarovalnice bodo po preučitvi škodnih zahtevkov in skladno s sklenjeno zavarovalno pogodbo določile višino zavarovalnine, ki bo izplačana zavarovancem, upoštevajoč zavarovalne predpise, so navedli.
Kar se tiče ustanovitve posebnega sklada za obnovo po poplavah, se tudi zavarovalniška panoga strinja, da je treba poiskati ustrezne rešitve za obnovo najbolj prizadetih območij in čim prej poskrbeti za sanacijo po poplavah. Zavarovalnice so se med drugim odzvale pozivu za pomoč pri organizaciji cenitev škod na ravni občin.
Kot še pravijo, imajo zavarovalnice sicer različne možnosti solidarnostne pomoči, ki jo že vrsto let izvajajo v obliki donacij in drugih pomoči prizadetim ali ogroženim skupnostim. "Ta njihova vloga ne bo izostala tudi tokrat," so napovedali.
Na srečanju s predstavniki zavarovalniškega sistema so po navedbah premierjevega kabineta sodelovali predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja in zavarovalnic Merkur, Sava, Sava Re, Wiener Städtische Versicherung, Generali, Grawe, Allianz in Triglav.
