Ponedeljek, 21. 8. 2023, 6.51
1 leto, 4 mesece
Mesec: Ljudje bodo prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
"Na vladi bo 1. septembra sprejet interventni zakon. Ljudje bodo lahko prišli do resnih podpor. Tisti, ki so jih poplave najbolj prizadele, bodo prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov," je napovedal Mesec in dodal, da se bodo ljudje lahko začeli "vsaj približno postavljati na noge". Gospodarsko ministrstvo pa je danes sporočilo, da podjetja, ki so utrpela škodo v poplavah in za sanacijo ne potrebujejo predplačila v višini do 10 odstotkov ocenjene škode, lahko škodo prijavijo do 20. septembra.
Na konferenci je namesto predsednika vlade Roberta Goloba spregovoril minister za delo Luka Mesec. Zahvalil se je vsem prostovoljcem in gasilcem in dejal, da smo lahko ponosni na to, kar gledamo po Sloveniji. Predstavniki humanitarnih organizacij so povedali, da posebne psihosocialne stiske zaznavajo pri starejši generaciji, ki ni več v letih, da bi si življenje postavila od začetka.
Mesec: Na vladi bo 1. septembra sprejet interventni zakon
Prvo pomoč bodo prizadeti v poplavah lahko prejeli na podlagi obrazca humanitarnih organizacij. Sredstva se izplačujejo v manjših zneskih in so, kot je pojasnil Mesec, namenjena denimo za nadomestitev poplavljenega hladilnika ali ozimnice in podobno.
Za drugi paket pomoči pa bo poskrbela država, in sicer z novim interventnim zakonom. "Na vladi bo 1. septembra sprejet interventni zakon. Ljudje bodo lahko prišli do resnih podpor. Tisti, ki so jih poplave najbolj prizadele, bodo prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov. Za štiričlansko družino to znaša sedemkrat 1.639 evrov v enkratnem znesku. Sredstva bodo prejeli vsi, ki so jih poplave prizadele, ne le tisti, ki so že prejemniki socialnih transferjev. Sredstva humanitarne organizacije že imajo in pozvali smo jih, da jih čim prej razdelijo," je napovedal Mesec in dodal, da se bodo ljudje lahko začeli "vsaj približno postavljati na noge".
Minister @mddszRS @LukaMesec: Zadnje tedne smo se ukvarjali predvsem z neposredno pomočjo in odstranjevanjem najbolj vidnih posledic poplav. Po 1. septembru prihaja novo obdobje. V tem tednu bo na vladi sprejet interventni zakon, veljati pa bo začel s septembrom. pic.twitter.com/5VhWwjxNNl
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 21, 2023
"Sledil bo sanacijski zakon, kako naš sistem narediti bolj podporen, kako bomo boljše pripravljeni na takšne razmere. Kraje je treba sanirati, da bomo na take razmere pripravljeni. Železniki, ki so pred 16 leti imeli hudo povodenj, so jo zaradi urejenih razmer tokrat dobro odnesli," je še povedal Mesec.
Humanitarne organizacije so imele bistveno vlogo pri zagotavljanju pomoči
Humanitarne organizacije so ob nedavni ujmi s poplavami in plazovi, ki naj bi po nekaterih ocenah prizadela od 10 tisoč do 15 tisoč gospodinjstev, imele bistveno vlogo pri zagotavljanju pomoči. Nekatere so zagotavljale osnovne življenjske potrebščine in opremo, potrebno za intervencijska dela, nekatere še vedno zbirajo tudi finančna sredstva za pomoč prizadetim v ujmi.
Otrokom s poplavljenih območij in otrokom prostovoljcev, ki so pomagali pri odpravi posledic, so ponudile brezplačna letovanja.
Stanje na državni infrastrukturi, ki so jo poškodovale poplave, je danes po besedah ministrice Alenke Bratušek veliko bolj optimistično kot še pred 10 dnevi. Pod delno ali popolno zaporo je bilo v nedeljo še 60 kilometrov cest, je dejala. Glavna težava ostaja cesta v Lučah, vzpostavitev prevoznosti naj bi trajala štiri tedne.Še pred dobrim tednom je bilo po ministričinih besedah pod delno ali popolno zaporo 120 kilometrov cest, v nedeljo še 60 kilometrov. "Razmere se iz dneva v dan izboljšujejo," je poudarila Bratuškova, ki si je danes ogledala razmere na Koroškem.
Infrastrukturna ministrica si je ogledala najbolj kritične odseke, ki jim grozijo še plazovi. "V tem trenutku smo nekoliko nemočni, ne z vidika, da ne vemo, kako in kaj, temveč čakamo navodila pristojnih, da pregledajo plazove," je pojasnila in dodala, da jim je tudi na teh lokacijah sicer uspelo zagotoviti samo delne zapore.
Na poti iz Črne v Mežico, kjer je odtrgalo pol ceste, so po ministričinih pojasnilih v nekaj dneh zagotovili kamnite zložbe, da lahko po cesti teče tudi tovorni promet.
Največja težava po njenih besedah ostaja cesta v Lučah, ki je "pravzaprav ni več". "V tem delu bo vzpostavitev prevoznosti trajala najdlje okrog štiri tedne, morda kakšen teden več, ocenjujejo projektanti," je dejala.
Na vprašanje o vplivu poplav na dinamiko gradnje tretje razvojne osi je ministrica pojasnila, da naložb, ki so v teku, kot kaže, ne bo treba ustavljati. "Tako kaže za zdaj. Mislim, da bo vlada v zelo kratkem določila, katere so tiste zelo pomembne državne investicije, ki se v nobenem primeru ne bodo ustavljale," je dejala in izrazila prepričanje, da bo tretja razvojna os ostala ena od prioritet.
Razdeljevanje pomoči po enotnih merilih
Po omenjeni ujmi je vlada Rdečemu križu in Karitasu za pomoč prebivalcem na prizadetih območjih namenila po pet milijonov evrov pomoči. Še pred tem je vlada 1,1 milijona evrov sklenila nameniti pomoči prizadetim v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom. Predstavniki teh dveh organizacij, občin ter uprave za zaščito in reševanje so se sicer dogovorili, da bodo za razdeljevanje pomoči oblikovali enotna merila in s tem preprečili podvajanja pri razdeljevanju pomoči.
Ta teden o predlogu posebnega interventnega zakona
Vlada je prve interventne ukrepe za pomoč po zadnji ujmi združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je ob soglasni podpori DZ že začela veljati. Ta teden naj bi na vladi oblikovali tudi predlog posebnega interventnega zakona.
V naboru ukrepov bi lahko bili pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, moratorij na posojila oziroma subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme, izdaja državnih obveznic, solidarnostne delovne sobote ... Omenjeni ukrepi so bili namreč v naboru mogočih ukrepov, ki so jih pretekli teden opredelile vlada in parlamentarne stranke.
Po napovedih podpredsednice vlade Tanje Fajon naj bi se vlada ta teden srečala tudi s predstavniki bank in zavarovalnic. Želijo namreč čim prej sestaviti finančno konstrukcijo sanacije po poplavah.
Podjetja, ki so utrpela škodo v poplavah in za sanacijo ne potrebujejo predplačila v višini do 10 odstotkov ocenjene škode, lahko škodo prijavijo do 20. septembra. Gospodarsko ministrstvo jim je namreč na pobudo gospodarstva omogočilo dodaten rok. Tista, ki predplačilo potrebujejo, pa morajo prijavo škode še vedno oddati do 1. septembra.
Do 20. septembra lahko prijavo škode oddajo podjetja, ki ne potrebujejo predplačila pomoči, so danes pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Kot so zapisali, želijo z dodatnim rokom omogočiti čim večjemu številu prizadetih podjetij, da prijavijo ocene škode v gospodarstvu in s tem pridobijo možnost do delnega povračila škode tudi iz državnih sredstev. S tem želijo pripomoči k čim hitrejši odpravi posledic poplav in ponovnemu zagonu dejavnosti v prizadetih podjetjih v Sloveniji.
Prizadeta podjetja v poplavah lahko pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prijavijo oceno škode na strojih in opremi, škode, ki je nastala zaradi uničenja zalog, in škode zaradi izpada prihodkov.
Tisti, ki bodo to storili do 1. septembra, bodo upravičeni tudi do predplačila. Če prizadetemu podjetju ne uspe predložiti obrazca za oceno škode do 1. septembra, lahko obrazec za oceno škode posreduje najpozneje do 20. septembra, vendar v tem primeru ni upravičen do izplačila predplačila.
Škodo, nastalo na poslovnih stavbah, morajo podjetja oddati pri svoji občini. Obrazec in podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani ministrstva.
