Četrtek, 17. 8. 2023, 6.29
1 leto, 2 meseca
Han in Mesec: Ni pomembna barva, ampak ali je predlog dober
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
"Z dodatnim zakonom nadgrajujemo interventnega iz preteklega tedna," je pojasnil minister za gospodarstvo Matjaž Han.
Vlada je danes obravnavala predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Osredotočili so se predvsem na pomoč fizičnim osebam, v novem interventnem zakonu pa so predvideni tudi ukrepi za gospodarstvo, ki naj bi jih v petek predstavili opoziciji in parlamentarnim strankam. V DZ bi ga lahko poslali prihodnji teden. Na novinarski konferenci po seji vlade so danes predstavili ukrepe, ki so jih pripravili in bodo vključeni v predloge zakonov.
Vlada je danes obravnavala predloge, ki zadevajo fizične osebe, in jih združila v interventnem zakonu. Predvidoma v petek jih bodo predstavili predstavnikom opozicije in parlamentarnih strank.
Na novinarski konferenci je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik dejala: "Hvala vsem, ki ste pomagali. Na vladi smo obravnavali dva zakona: prvi ureja interventne ukrepe, da se sanacija lahko začne takoj in tam, kjer je to najbolj potrebno. Gre za ukrepe, ki pomagajo občinam kot tudi posameznikom, da prebrodijo te težke čase."
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je pojasnil: "Najprej se bomo ukvarjali z obnovo. Danes smo se ukvarjali z interventnim zakonom. Nesreča je, v smislu škode, primerljiva oziroma veliko večja kot potres v Posočju, zato je treba ukrepe dobro premisliti. Tudi zato sedaj sprejemamo interventni zakon, nato pa bomo pripravljali sistemskega, ki bo pokrival ravnanje ob naravnih nesrečah."
Vodje ministrstev so navedli tri sklope ukrepov
Nova zakonodaja prinaša tehnično pisarno, pri čemer gre za tehnično pomoč vsem prizadetim, tako posameznikom in občinam, kot gospodarstvu. Tehnična pisarna bo imela več izpostav na terenu, glede na potrebe. V drugem sklopu so ukrepi nujne rekonstrukcije, kjer uvajajo čim večjo poenostavitev administrativnih postopkov. Kot tretji sklop so prestavili OPPN za odpravo posledic naravnih nesreč, s katerimi bi v najkrajšem obdobju prišli do rešitev za tiste, ki so ostali brez doma, izgubili proizvodne zmogljivost in drugo.
Obnova bo vodena na treh ravneh
Na strateški ravni bodo sodelovali predstavniki strok (gradbena, hidrološka, geološka ...). "Tako želimo vključiti vse znanje, ki ga država premore. Gre za posvetovalno telo, ki bo oblikovalo predloge in rešitve," je pojasnil Brežan.
Druga raven bo medresorska, kjer se bodo usklajevali o delovanju in ga hkrati koordinirali. Konkretne težave se bodo reševale na ravni tehničnih pisarn.
"Predlog zakona bo vseboval tudi možnosti, kako žrtvam poplav olajšati finančno breme," je dejala Ajanović Hovnikova. Da bi pospešili sanacijo in pridobili čim več delovne sile, bodo s predlogom tudi olajšali postopke za zaposlitev tujcev. Poleg tega urejajo brezplačne možnosti začasne namestitve tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo, prek nepremičnin, ki so v lasti ministrstev in stanovanjskega sklada.
Popis škode do 1. septembra
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je pojasnil: "Z dodatnim zakonom nadgrajujemo interventnega iz preteklega tedna. Poenostavljamo nekatere zadeve in do 1. septembra gospodarstveniki popisujejo vso škodo, ki so jo utrpeli. Ključno bo, da jim za to ne bo treba izdati garancije.
Predlagan bo tudi moratorij na posojila za pravne in fizične osebe, omogočili bodo, da vsa sredstva pridejo čim hitreje do ljudi s čim manj administrativnimi preprekami.
Minister za delo Luka Mesec je dodal: "Naša prednostna naloga je, da na zakonski ravni omogočimo, da se država čim prej postavi na noge. Ukrep v zvezi z izredno solidarno pomočjo še ni povsem dogovorjen, ukrep – pomoč bo v paketih obeh zakonov, interventnega in sistemskega. V interventnem zakonu je predvidena izredna interventna pomoč za tiste, ki so utrpeli resno škodo v poplavah, ureja nastanitve za tiste, ki so izgubili vse, in krizno nastanitev za starejše od 65 let."
Nezaposleni bodo povabljeni v sistem javnih del
Predlog bo urejal tudi položaj samozaposlenih. "Vsak bo lahko prejel 1.200 evrov solidarnostne pomoči, vendar pa bo pogoj, da je na letni ravni utrpel upad prometa za 25 odstotkov. Vse brezposelne bomo povabili v sistem javnih del na različnih področjih. Od pomoči v domovih za starejše do sanacij, gradenj, pri čemer bo višina plače odvisna od stopnje izobrazbe," je našteval Mesec.
Olajšano bo tudi pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce iz nevizumskih držav. "Jasno bomo določili poklice, ki so potrebni," pojasnjuje minister za delo in dodaja, da bo po predlogu začasno suspendirano tudi določilo o delu upokojencev, ki zdaj lahko delajo največ 60 ur na mesec. Na voljo bodo tudi subvencije za sanacijo invalidskih podjetij.
Tudi opozicija daje predloge
"Jutri bomo imeli sestanek s predstavniki opozicije, na katerem bomo obravnavali njihove predloge. Tu ne bomo gledali na barve, ampak samo na to, ali bo predlog dober ali ne," je zatrdil Mesec. "Seveda pa zdaj ni čas za 'licitacijo' predlogov, tekmovanje, kdo bo ponudil višje zneske," je dodal Han.
Interventni zakon pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, pri čemer so predloge za pomoč prizadetim posredovala vsa ministrstva. Minister za gospodarstvo Han pričakuje, da bo vlada predlog zakona sprejela prihodnji četrtek.
Prvi ukrepi v veljavi že od preteklega petka
Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od preteklega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in ponedeljkov dan solidarnosti.
Tisoč gospodinjstev je izgubilo vse
Ujme so po nekaterih ocenah prizadele od 10 tisoč do 15 tisoč gospodinjstev, od tega je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. "Najprej je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, hkrati pa ne pozabiti tudi na vse druge," je v ponedeljek dejal Golob. Glede pomoči podjetjem pa je menil, da bo največja težava dobiti nove stroje, ne pa zagotoviti denar. Škode v gospodarstvu je sicer po Hanovih besedah za več kot 400 milijonov evrov.
Za obnovo prizadetih krajev, cest in domov v katastrofalnih poplavah bosta skrbela prvi operativec v obdobju begunske krize Boštjan Šefic in glavni projektant mosta na Pelješac Marjan Pipenbaher, je v nedeljo poročal POP TV. Šefica naj bi vlada danes imenovala za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, Pipenbaher pa bo sodeloval v novem posvetovalnem telesu za sanacijo, ki ga bodo predvidoma sestavljali gradbeni, hidrološki, geološki in drugi strokovnjaki.
