Minister Han: Stvar je še hujša, kot smo si predstavljali

19.07 Na Koroško šest ali sedem mostov iz mehanizma EU

Evropske države so v okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite Sloveniji ponudile 11 mostov. "Skupaj računamo, da bi z lokalnimi skupnostmi na Koroškem postavili šest ali sedem mostov, in to naj bi se zgodilo v naslednjih 14 dneh," je na Prevaljah danes povedal generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.

Od omenjenih 11 mostov jih je šest že v Sloveniji, pet pa jih je na poti. S postavitvami so začeli na Koroškem, kjer so prostovoljci pod okriljem nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč (Technisches Hilfswerk - THW) v ponedeljek zaključili gradnjo prvega montažnega mosta čez reko Mežo, trenutno pa na Prevaljah gradijo še enega v bližini bencinske črpalke Petrol. Zgradili ga bodo predvidoma do konca tega tedna.

Foto: Matic Prevc/STA

Trenutno se iz omenjene pomoči postavlja še italijanski most v Škofji Loki, sledili bodo ostali, ki gredo manjši del na Gorenjsko, trije pa so trenutno predvideni za Savinjsko dolino, a tam razmere niti še ne dopuščajo postavitev, je povedal Behin.

Današnjega slovesnega odprtja prvega montažnema mostu čez Mežo sta se udeležila predsednica THW Sabine Lackner in veleposlanik Nemčije v Sloveniji Adrian Pollmann, ki sta pohvalila sodelovanje pri obnovi.  

Minister za obrambo Marjan Šarec pa je med drugim dejal, da so most danes tudi tehnično prevzeli in s tem dobili vzorec za vse druge mostove, izrazil pa je tudi hvaležnost ekipi iz Nemčije. 

Behin je v izjavi medijem povedal še, da imajo tudi na URSZR še štiri lastne mostove, ki jih bodo skupaj tudi z nekaterimi od teh tujih ekip oz. s svojimi ekipami postavili nekje do konca septembra.

Ocenil je, da je toliko mostov za trenutne razmere v Sloveniji več kot potrebno, če vemo, da je bilo prizadetih več kot 50 mostov. 

Pomoč v obliki 11 mostov je sicer zagotovilo pet držav, in sicer Hrvaška, Nemčija, Češka, Poljska in Italija. Behin pa je povedal še, da vseh 11 mostov, ki jih bodo postavili, te države darujejo.

"Kar pomeni, da jih ne bodo zahtevali nazaj in se prenesejo na lokalno skupnost, razen če bi se izkazalo, da bi zaradi umika mosta in nadomestitvije s trajnim ta most lahko uporabili kje drugje" je pojasnil Behin. 

15.00 Zdravstvene službe na prizadetih območjih Koroške spet po starih tirnicah

Zdravstvene službe na Koroškem, ki so na območjih, ki jih je 4. avgusta prizadela ujma, nekaj časa delovale ponekod v izrednih, večinoma pa v spremenjenih okoliščinah, zdaj že delujejo normalno. V slovenjgraški bolnišnici posebnosti ni, v Črni je zdravstvena postaja prešla s 24-urne na 12-urno ambulanto.

Na najbolj prizadetem območju na Koroškem, to je v Mežiški dolini, za zdravstveno oskrbo prebivalcev v štirih občinah skrbi Zdravstveni dom Ravne na Koroškem z zdravstvenimi postajami na Prevaljah, v Mežici in Črni na Koroškem.

"Zdravstveni dom Ravne v teh dneh deluje po predvidenem urniku. V zdravstveni postaji Črna smo imeli doslej 24-urno pokritje z ekipo, ki so jo sestavljali zdravnica, najmanj dve sestri, patronažna sestra in predstavnica centra za duševno zdravje. Od danes pa imamo 12-urno dnevno pokritje ambulante do ponedeljka, ko bomo prilagodili način dela razmeram v okolju in dostopnosti po cestah," je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik.

Dodal je, da so imeli srečo, da je zdravstvena postaja v Črni na Koroškem, kjer so narasli vodotoki dlje časa tekli skozi kraj, ostala nedotaknjena sredi "razdejanja".

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer imeli zaradi prekinjenih prometnih poti v regiji takoj po ujmi nekaj težav z zagotavljanjem kadrov in zato kratek čas niso delale vse specialistične ambulante, zdaj delo že poteka normalno, brez posebnosti, je povedala strokovna direktorica bolnišnice Natalija Krajnc.

Tudi Zdravstvenemu domu Dravograd je ujma prizanesla, nekaj težav so imeli z internetno povezavo in izpadi elektrike, posledično pa je bilo zelo oteženo delo v laboratoriju. Zaradi neprevoznosti cest pa so bile v začetku prejšnjega tedna nekatere zdravniške ekipe okrnjene, je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Marijana Cigala.

Trenutno delo poteka normalno na vseh področjih, zaradi rednih dopustov pa ne delata ena splošna ambulanta in mladinska zobozdravstvena ambulanta.

Sicer pa so zaradi nastalih razmer po ujmi prejšnji teden v popoldanskem in nočnem času uvedli dežurstvo z eno zdravniško ekipo, ki je tesno sodelovala s štabom civilne zaščite. "Povedali so, da je bilo dela na terenu kar veliko. Tudi patronažna služba je ves čas delovala po svojem urniku, pač v okviru možnega. Ovirala jih je neprehodnost cest, nevarnost plazenja zemljin ..." je navedla Cigala.

V minulih dneh so sicer marsikje na prizadetih območjih vzpostavili tudi psihološko pomoč vsem prizadetim, tudi s terenskimi ekipami.

12.11 Kaj je povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport? 

Danes ob 13. uri je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han s predstavniki gospodarstva podal izjavo na temo blaženja posledic vodne ujme. 

"Pomembno je, da med seboj sodelujemo, si izmenjujemo poglede. Po ogledu terena je stvar še hujša, kot smo si jo v prvih dneh predstavljali," je Han dejal uvodoma. Na sestanku sta bila tudi finančni minister Klemen Boštjančič in minister za delo Luka Mesec.

"Danes bomo začeli popis škode na našem ministrstvu. Z vsemi zbornicami smo se dogovorili, da bi škodo popisali do 1. septembra. Gospodarstveniki imajo čas, da do 1. septembra s pomočjo naših obrazcev popišejo škodo, ki so jo utrpeli. Potem bomo škodo lahko poplačali. Trenutno velja, da bo ministrstvo sofinanciralo do deset odstotkov škode, ki je nastala na strojih, prometu in zalogah. So pa zbornice prosile, da bi se ta delež zvišal. Za koliko bi se ta delež lahko zvišal, ne želim ugibati, saj je to stvar pogovorov na vladi. Ministrstvo za obrambo bo zbiralo popis škode na objektih, mi bomo predlagali, da Banka Slovenije da moratorij posojil za podjetja, ključno pa je, da bodo za s. p. posojila na voljo že v septembru," je povedal minister Han. 

Skupaj z ministrstvom za delo so se dogovorili tudi, da bodo pospešili postopke zaposlovanja tujcev, pri čemer bo pripravljen obsežen seznam poklicev, na primer krovci, montažerji, inženirji. "Zavod za zaposlovanje bo v roku desetih dni dal dovoljenje, potem pa bodo imele upravne enote tri mesece časa za izdajo vse potrebne dokumentacije, tako da bomo nekaj delovne sile dobili tudi na tak način," je povedal Han. Kot je dodal, bodo spremembe tudi pri upokojencih in študentih, a bodo te spremembe pozneje podrobneje predstavili na ministrstvu za delo.

Na srečanju so se pogovarjali tudi o pomoči samozaposlenim, kmetom in kulturnim delavcem. Kot je dejal minister, so ugotovili napako v sprejeti noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo bodo zato spremenili.

V skladu s trenutnim zakonom so do pomoči upravičeni tisti samozaposleni, katerih prihodki bodo letos zaradi poplav v primerjavi z lanskim letom upadli za najmanj 50 odstotkov. Glede na to, da se upošteva izpad na letni ravni in da so do konca leta samo še štirje meseci, bodo višino izpada znižali na 20 odstotkov, je predstavil Han.

12.10 ZPS poziva k uvedbi dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v poplavah

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je premierja Roberta Goloba pozvala k uvedbi dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim državljanom v nedavnih poplavah. Pozvali so k odlogu kreditnih obveznosti, reprogramiranju obstoječih posojil, brezplačnim predčasnim razvezavam depozitov pri bankah in vzpostavitvi brezobrestnih kreditnih linij.

Kot so v zvezi navedli v pozivu, ki so ga na premierja naslovili minuli petek, je v tem trenutku namreč izjemno pomembno, da se prizadetim državljanom v poplavah zagotovi ustrezna pomoč in podpora, da se bodo lahko hitreje pobrali in začeli znova graditi svoje življenje.

V ZPS tako predlagajo, da vlada skupaj s finančnimi institucijami oblikuje enostavne in pregledne postopke za pridobitev odloga odplačevanja posojil, lizingov in drugih finančnih obveznosti za določeno obdobje do 12 mesecev za državljane, ki so bili neposredno prizadeti v poplavah in zaradi posledic ne zmorejo niti zmanjšane mesečne obveznosti za posojilo.

Odlog naj se omogoči brez dodatnih stroškov za kreditojemalce, obresti za posojila pa naj se v času mirovanja ne obračunavajo, s čimer se stanje neodplačanega posojila v tem obdobju ne bo povečevalo. Ob tem v zvezi poudarjajo, da predlagani ukrep ne sme povzročiti negativnega vpliva na bonitetno oceno potrošnikov, ki izkoristijo pravico do odloga.

Prizadetim posojilojemalcem naj se omogoči podaljšanje obdobja odplačevanja posojil. Ukrep bi bil namenjen potrošnikom, ki zaradi poslabšanja finančnih zmožnosti zaradi posledic poplav ne zmorejo več celotne mesečne obveznosti za posojilo. S podaljšanjem naj se nova višina anuitete prilagodi finančni zmožnosti posameznega potrošnika na način, da je zanj obvladljiva. Reprogrami posojil naj vključujejo ugodne obrestne mere, ki bodo omogočile posameznikom lažje obvladovanje svojih finančnih obveznosti.

Predlagajo tudi, da se v primeru neposredno prizadetih posameznikov in gospodinjstev, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, omogoči brezplačna razvezava depozitov. S tem ukrepom bi prizadeti državljani lahko hitreje pristopili k procesu obnove, saj bi imeli zagotovljen dostop do potrebnih sredstev brez dodatnih finančnih stroškov, navajajo v ZPS.

Vlada naj v sodelovanju z bankami tudi zagotovi posebne kreditne linije, ki bi omogočale prizadetim posameznikom dostop do brezobrestnih kreditov. Prebivalcem bi po ocenah zveze na tak način omogočili pridobitev potrebnih finančnih sredstev, hkrati pa bi banke s svojo aktivno vlogo in z omejitvijo obrestnih dobičkov izkazale solidarnost z državljani in aktivno prispevale k okrevanju naših skupnosti.

Ker ima na bankah po navedbi ZPS samo prebivalstvo za okoli 26 milijard evrov vlog, gre pretežno za vloge na vpogled, dodatno predlagajo, da se preuči tudi izvedljivost in koristi programa, kjer bi (primarno) varčevalcem, ki ne prejemajo praktično nobenih obresti za svoje vloge na bankah, ponudili možnost vlaganja v obveznice države s privlačno donosnostjo.

"Sredstva, zbrana iz prodaje, bi bila namenjena izključno financiranju infrastrukturne obnove po naravnih nesrečah. S tem bi omogočili državljanom večjo donosnost in njihovo aktivno vključitev v proces obnove, hkrati pa bi tak ukrep nudil stabilen in dolgoročen namenski vir financiranja projektov države," še izpostavljajo v zvezi potrošnikov.

12.09 Prvih 100 milijonov iz solidarnostnega sklada predvidoma do konca oktobra

Slovenija lahko prvih 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po poplavah pričakuje do konca oktobra. S temi sredstvi bo mogoče financirati odpravo škode predvsem na javni infrastrukturi, rok za porabo bo 18 mesecev, je danes povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Iščejo se tudi drugi viri.

Kot je ob nedavnem obisku v Sloveniji povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, lahko Slovenija iz solidarnostnega sklada EU pričakuje 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov evrov že letos, 300 milijonov evrov pa prihodnje leto.

Izvedbo postopkov za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada je vlada zaupala ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Vlogo za pomoč je treba oddati v 12 tednih od nastanka škode, časa je torej samo še 11 tednov, je danes v izjavi za medije povedal Jevšek. "Časovnica je zelo napeta," je dodal.

Vlogo za pomoč mora Slovenija v Bruselj poslati najpozneje do 27. oktobra in kot je zagotovil Jevšek, bo ta pripravljena temeljito in dobro, tako da pri odobritvi ne pričakuje težav. Pri pripravi dokumentacije bo ministrstvu pomagala Hrvaška, ki ima izkušnje s temi postopki po potresu v Petrinji decembra 2020.

Slovenija lahko torej prvih 100 milijonov evrov iz EU pričakuje že kmalu po vložitvi prošnje za pomoč, ob čemer je Jevšek povedal, da se bodo lahko sredstva iz solidarnostnega sklada porabila predvsem za odpravo škode na javni infrastrukturi, in sicer le za povrnitev v prvotno stanje.

Preostalih 300 milijonov evrov lahko pričakujemo prihodnje leto, porabiti pa jih bo treba v 18 mesecih, je še povedal Jevšek. Ker je zdaj že jasno, da so katastrofalne poplave v začetku avgusta povzročile za več milijard evrov škode, se medtem iščejo se še drugi viri.

Iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, katerega izvajanje se končuje s tem letom, bi denimo lahko v odpravo posledic škode po poplavah preusmerili okoli 50 milijonov evrov, ki najverjetneje do konca leta ne bodo porabljena. Jevšek je napovedal tudi pripravo sprememb programa porabe sredstev iz tekočega obdobja 2021-2027, o čemer se bo v kratkem pogovarjal s predstavniki Evropske komisije. Pri tem bodo, kot je dejal, "šli po posameznih projektih in iskali rešitve za tiste projekte, ki jih je voda praktično odplaknila, a še niso niti zaključili".

Omenil je tudi nekaj manj kot 500 milijonov evrov, ki so v okviru večletnega proračuna EU 2021-2027 zagotovljeni v dogovoru za razvoj regij. "A s tem še ne bi hitel, saj se mi ne zdi dobra poteza, da ustavimo celo državo," je dejal.

Spomnil pa je, da ima Slovenija v okviru načrta za okrevanje in odpornost na voljo še 2,7 milijona evrov povratnih sredstev pod ugodnimi pogoji, katerih najem ni predvidela v nacionalnem načrtu za okrevanje. To sicer ne sodi pod okrilje ministrstva za kohezijo in regionalni razvoja, a kot je dejal Jevšek, se bodo na seji vlade prihodnji teden pogovarjali o tem, kako bi lahko tudi del tega denarja porabili za odpravo posledic poplav. A za potrebne spremembe, ki bi črpanje vsaj dela teh posojil omogočile, je časa le še do konca avgusta.

10.26 Sindikati proti dobičkarstvu zaradi poplav

Reprezentativne sindikalne centrale so v skupnem sporočilu za javnost danes delodajalska združenja pozvale, naj njihovi člani v času obnove ne dvigujejo cen blaga in storitev. "Zdaj ni čas za vojno dobičkarstvo," so navedle. Obenem so se zavzele za dodatno obdavčitev bank.

Ker se po prvi intervenciji začenja bistvena faza obnove uničenih domov, javnih objektov in infrastrukture, sindikalne centrale pozivajo delodajalska združenja, naj njihovi člani v času obnove ne dvigujejo cen blaga in storitev.

Še posebej naj bi to veljalo za ponudnike hrane in pijače, gradbenega materiala, pohištva in bele tehnike ter za izvajalce vseh oblik gradbenih, inštalaterskih, mizarskih in drugih storitev, ki bodo prepotrebne v času, ki sledi. Prepričani so, da bi se lahko pri marsikaterem podjetju marže celo znižale. "Zdaj ni čas za 'vojno dobičkarstvo', zdaj je čas, da solidarnost pokažejo tudi delodajalci," so zapisali sindikati.

Ti obenem opozarjajo, da v trenutnih razmerah, ki jih poleg naravnih nesreč kroji tudi še vedno visoka inflacija, banke beležijo "enormne dobičke". Zlasti nesprejemljivi se jim zdi tisti del dobička, ki nastaja na račun stalnega dvigovanja obrestnih mer za posojila in hkratne stagnacije obrestnih mer na denarne vloge, ki so daleč pod stopnjo inflacije.

Po vzoru nekaterih evropskih držav, ki so že uvedle ali napovedujejo dodatne obdavčitve teh izrednih dobičkov bank, zato sindikalne centrale vlado spodbujajo k uvedbi dodatnega davka na tovrstne dobičke bank tudi v Sloveniji ter k proučitvi možnosti za odpis oziroma moratorij na odplačevanje posojil ob nespremenjenih obrestnih merah za tiste, ki so jih poplave najhuje prizadele.

Sindikati na koncu pričakujejo, da bo vlada nadaljevala s pripravo in sprejemanjem interventnih ukrepov za pomoč prizadetim ljudem in da bo v pripravo enakopravno vključevala tudi sindikate.

10.15 Poplavljenim gospodinjstvom poceni elektrika

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za poplavljena gospodinjstva pripravili ukrep, po katerem bodo ta plačevala električno energijo po bistveno nižji ceni od tržne. Poplavljenim gospodinjstvom bo od avgusta do konca leta tako predvidoma zagotovljena elektrika po 0,1 centa na kilovatno uro oziroma en evro na megavatno uro.

S tem bi se mesečni račun povprečnega slovenskega odjemalca znižal za skoraj 60 odstotkov.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister Bojan Kumer, bi bilo v ukrep po prvih grobih ocenah vključenih med 4000 in 7000 gospodinjstev, ki so bila poplavljena. Točne evidence poplavljenih gospodinjstev sicer še pripravljajo. Mesečni račun povprečnega slovenskega odjemalca električne energije bi se na ta račun znižal za okoli 40 evrov oz. skoraj za 60 odstotkov.

"Gre za ukrep, ki smo ga zasnovali skupaj z vsemi dobavitelji električne energije. Danes je namreč v poplavljenih hišah povišana poraba elektrike tudi zaradi prekomerne porabe črpalk, sušilnih strojev in drugih naprav," je pojasnil Kumer.

Dodal je, da to ne bo edini ukrep, ki ga snujejo na ministrstvu. Spomnil je, da so skupaj s civilno zaščito že vzpostavili hitrejše intervencijske ekipe za vzpostavitev napajanja in oskrbe z električno energijo, za interventni zakon pa snujejo še nekaj ukrepov, ki bodo pripomogli k izboljšanju situacije najbolj prizadetih in ranljivih gospodinjskih odjemalcev.

6.15 Premier in ministri z občinami in gospodarstveniki o nadaljnjih ukrepih po poplavah

Predsednik vlade Robert Golob bo na današnjem drugem srečanju s predstavniki Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije spregovoril o dozdajšnjem poteku intervencijskih in sanacijskih del na prizadetih območjih ter se pogovoril o novih predlogih in potrebah. Na srečanju bodo sodelovali tudi predstavnika Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas, ministri ter drugi predstavniki pristojnih resorjev. Načrtovanemu enournemu srečanju bo ob 14. uri sledila izjava za medije.

Predloge prihodnjih ukrepov države bo vlada po Golobovih napovedih obravnavala na četrtkovi seji. Golob je ob tem občine pozval k čimprejšnjemu popisu škode, na podlagi katerega jim lahko država izplača sredstva. Nekatere najbolj prizadete občine bodo popis začele že danes.

Danes bo tudi interni sestanek pristojnih ministrstev, obrtno-podjetniške, gospodarske, trgovinske in turistično-gostinske zbornice ter civilne zaščite glede blaženja posledic obsežnih poplav, ki ga je sklical minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Sestanek bo zaprt za javnost, po sestanku pa bodo poslali sporočilo za javnost.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa dopoldne pripravlja novinarsko konferenco o ukrepih pri dobavi električne energije za pomoč prebivalcem na poplavljenih območjih. Poleg ministra Bojana Kumra bodo na novinarski konferenci sodelovali kot predstavniki dobaviteljev električne energije sodelovali še predsednik uprave GEN-I Maks Helbl, član uprave Petrola Jože Smolič ter predsednik sekcije dobaviteljev električne energije pri EZS in direktor ECE Sebastijan Roudi. Med predlogi prebivalcev je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati tudi odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo.

O aktualnih informacijah glede zagotavljanja pomoči Ljubljančanom ter drugim prizadetim občinam pa bodo spregovorili tudi na novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Novice To sta ključna človeka, ki jima bo premier Golob zaupal obnovo po poplavah

Novice Organizacijo nudenja psihološke pomoči bo prevzelo zdravstveno ministrstvo

Novice Golob: Okoli tisoč družin je izgubilo vse #foto