Torek, 9. 7. 2024, 10.04
1 teden, 1 dan
Poročilo Amnesty International: Slovenske oblasti v letih 2020–2022 diskriminatorne do protestnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Poročilo ugotavlja, da je država v tem časovnem obdobju zoper vidnejšega protestnika Jašo Jenulla vložila absurdno tožbo za plačilo več kot 40 tisoč evrov stroškov za policijsko varovanje mirnih protestov, ki se jih je udeležil.
Ravnanje slovenskih oblasti je bilo v letih 2020–2022 diskriminatorno do protestnikov, je v zadnjem poročilu o stanju pravice do protesta v Evropi ugotovila Amnesty International. Vlada je v tem obdobju z odloki omejila in tudi prepovedala shode, mirni protestniki pa so bili deležni številnih kazni in policijskega nasilja, ugotavljajo v poročilu.
Pravico do protesta, ki jo sestavljata pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti mednarodno pravo, v Sloveniji pa sta tudi ustavno zaščiteni. Poročilo vsebuje pregled 21 držav, vključno s Slovenijo. V Amnesty International so se v pregledu stanja v Sloveniji osredotočili predvsem na dogajanje v letih 2020–2022, ko je bila pravica do protesta v državi najbolj ogrožena.
Absurdna tožba vlade proti Jenullu
Poročilo ugotavlja, da je država v tem časovnem obdobju zoper vidnejšega protestnika Jašo Jenulla vložila absurdno tožbo za plačilo več kot 40 tisoč evrov stroškov za policijsko varovanje mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Posebej so izpostavili tudi protest za mir v Palestini 21. maja 2021, ko so policisti etnično profilirali udeležence. Legitimirali in oglobili so pretežno le tujce.
Amnesty International ugotavlja, da se je z menjavo oblasti stanje nekoliko izboljšalo, vendar so tudi v zadnjem letu beležili nekaj primerov, ko so bili protestniki, ki so protestirali v podporo Palestini, kaznovani. Policija je kaznovala protestnika, ki je na košarkarski tekmi vihtel palestinsko zastavo, ustrahovani pa so bili tudi protestniki za podnebno pravičnost.
Uporaba čezmerne sile
V letih 2020–2022 je policija večkrat uporabila prekomerno silo, pretepala protestnike, uporabljali so tako imenovano tehniko zadrževanja v kotlu, jih brez pravne podlage popisovali in pridrževali na policijskih postajah, navajajo v organizaciji.
Posebej so izpostavili protest 15. septembra 2021, ko so policisti zoper mladoletnika uporabili prisilna sredstva in ga prijeli. Starši so podali pritožbo zoper delo policista. Kasneje je prišlo na dan, da so policisti ravnali nesorazmerno, ni bilo razlogov za uporabo fizične sile in mladoletnika ni bilo treba prijeti.
Sprememba zakonodaje?
V poročilu poleg spornega ravnanja oblasti v letih 2020–2022 v organizaciji opozarjajo tudi na sporne določbe zakonodaje. Zakon o javnih zbiranjih ostaja nespremenjen, kljub temu da je na več mestih pomanjkljiv, saj ne ureja postopanja policije dovolj natančno, zato še zmeraj prihaja do arbitrarnega ravnanja in nadlegovanja protestnikov, ki ga izvajajo policija in drugi nosilci oblasti, je prepričana direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
"Amnesty International zato poziva slovensko vlado, naj zagotovi, da bodo v Sloveniji mirni protestniki zaščiteni pred kaznovanjem in nadlegovanjem, med drugim tudi tako, da čim prej pristopi k sistemski spremembi zakona o javnih zbiranjih," je dejala Posel.
Med drugim Zakon o javnih zbiranjih ni usklajen z mednarodnimi standardi v delu, ki zahteva obvezno priglasitev protestov. V Amnesty International menijo, da bi morala takšna zahteva veljati le za ozek nabor zbiranj, kjer je vnaprejšnje obvestilo nujno, da se zaščiti in omogoči shod ali zaščiti pravice tistih, ki jih to zadeva. Vodja shoda pa je po zakonu lahko le polnoletna oseba, kar omejuje pravico otrok do protesta, so še opozorili.
