Aktivno državljanstvo
Sobota, 2. 3. 2024, 21.58
1 mesec, 1 teden
Aktivno državljanstvo
Moč in nemoč protestov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,37
Eden najbolj množičnih protestov v Sloveniji v zadnjih letih je bil 28. maja 2021.
Po Evropi potekajo protesti kmetov, na ulice so v zadnjih mesecih s traktorji večkrat odšli tudi slovenski kmetje. A protesti seveda niso nič novega ali nenavadnega, ampak neločljiv del sodobnih političnih sistemov. Spomnimo se na množične proteste v ZDA leta 2020 po smrti temnopoltega Georgea Floyda, pa na rumene jopiče v Franciji, proteste okoljevarstvenikov in podnebnih aktivistov. V Sloveniji nikakor ne moremo niti mimo množičnih protivladnih protestov v času pretekle vlade, ki se jih je zaradi njihovega načina izvedbe oprijelo ime protesti kolesarjev.
Ob robu ponedeljkovega zasedanja kmetijskih ministrov so se v Bruslju zbrali kmetje, ki niso zadovoljni s kmetijsko politiko EU (med drugim zahtevajo pravične cene za svoje pridelke, manjši uvoz hrane iz tretjih držav, s katerimi ima EU sklenjene prostotrgovinske sporazume). Prišli so s traktorji, blokirali promet in kurili pnevmatike.
Traktorji v Ljubljani
Protesti kmetov so zadnje čase dokaj pogosti, zelo močni protesti kmetov so tako izbruhnili na Nizozemskem, zlasti proti kmetijski politiki Zelenih protestirajo tudi nemški kmetje. Več kot sto traktorjev je hrumelo tudi po ljubljanskih ulicah 25. aprila lani. Kmetje s traktorji protestirajo tudi proti gradnji suhih vzdrževalnikov.
Zakaj protestirajo slovenski kmetje
Anton Medved je predsednik Sindikata kmetov Slovenije in je eden od organizatorjev protestov slovenskih kmetov v zadnjem obdobju. Medved je za Siol.net pojasnil, da so se za proteste odločili zaradi zelenega evropskega dogovora oziroma zaradi različnih uredb, ki urejajo to vprašanje. Te uredbe ovirajo kmetovanje, zato kmetom ne preostane nič drugega kot protest.
Protestni shod kmetov v Ljubljani 25. aprila lani.
Kmete moti tudi uvoz hrane iz tretjih držav, tudi iz Ukrajine. Ta hrana je sicer poceni, a slabše kakovosti, trdi Medved. Kmetje v EU morajo namreč upoštevati strožje predpise glede kakovosti hrane. V Sloveniji imamo tudi manjše površine orne zemlje na prebivalca – približno osemsto kvadratnih metrov orne zemlje na prebivalca.
"Vse to nas kmete duši in mladi, ki si sicer želijo kmetovati, ne vidijo prihodnosti v kmetovanju. Časi za kmete niso lagodni. Stanje in klima v družbi nista ugodni za kmete, zato moramo opozarjati na naše težave in si priboriti svoj prostor pod soncem, da bomo lahko kmetovali in to deželo lepo obdelali." Položaj slovenskega kmeta se razlikuje od položaja kmetov drugod po EU, saj je Slovenija veliko bolj zemljepisno razgibana od drugih držav, zaradi česar obstajajo velike regionalne razlike pri kmetovanju.
Težava zaradi izplačil za omejitvene dejavnike
Slovenski kmetje protestirajo tudi zato, ker so izplačila kmetom, ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki (to so območja, kjer so pogoji za kmetovanja zaradi naravnih danosti slabši oziroma omejeni), obdavčena le v Sloveniji.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved (v ospredju) na novinarski konferenci marca lani pred protestnim shodom kmetov.
"Za kmetovanje v hribih so stroji dražji, potrebne je več energije, veliko več je tudi fizičnega dela," pravi Medved in dodaja, da kmet ne more delati nepretrgoma 24 ur na dan. Kmet ima tudi pravico do dopusta in lahko uživa iste pravice kot vsi drugi državljani. "Mladi kmetje so zelo izobraženi in imajo bistveno več možnosti. Tisti, ki prihajajo s kmetije, imajo več možnosti za zaposlitve, ker so delovni ljudje. Imajo delovne navade," pravi Medved.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je prepričan, da bo treba upoštevati vse dejavnike, povezane s kmetijstvom, če bomo hoteli še naprej delovati kot družba in če bomo še vedno hoteli, da nas bo kmetijstvo prehranjevalo.
Kmete moti uvoz hrane iz tretjih držav
"Ne moremo računati na to, da nas bo prehranjevala hrana, narejena v laboratorijih, ali uvožena hrana iz tretjih držav. Ne poznamo še stranskih učinkov hrane iz laboratorijev. Pri uvoženi hrani iz tretjih držav pa je med drugim težava v tem, da v teh državah hrano pridelujejo na bistveno drugačen način. Tam se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki so v Sloveniji že 30 let prepovedana. Podobno je pri gnojilih. V tretjih državah je tudi ozračje bistveno bolj onesnaženo kot v Sloveniji, kar vpliva tudi na kakovost hrane," je prepričan Medved.
Protesti proti suhim zadrževalnikom
Nekateri slovenski kmetje so s svojimi traktorji nedavno protestirali tudi proti gradnji suhih zadrževalnikov, ki so del protipoplavne zaščite. Kmetje ne nasprotujejo ukrepom, ki preprečujejo poplave, sporno pa se jim zdi, da te suhe zadrževalnike umeščajo na najboljših kmetijskih zemljiščih. Morali bi jih umestiti na zemljiščih slabše kakovosti.
Protest kmetov pred stavbo direkcije za vode v Celju. Kmetje so na protestu zahtevali ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov.
Še pred gradnjo suhih zadrževalnikov pa bi morali po Medvedovih besedah počistiti struge rek v globino in očistiti brežino. Nasploh se kmetom zdi, da se v Sloveniji s kmetijsko zemljo slabo dela. "Z njo delajo kot svinje z bučami, kot temu pravimo kmetje. Tudi industrijske cone gradimo na kmetijskih zemljiščih, pri čemer se ne vpraša, kakšno je to zemljišče. Sami sebi delamo veliko škodo in to se dogaja že od osamosvojitve naprej. Nismo pravi gospodarji na svoji zemlji. Urbanisti in gradbeniki hlastajo po zemlji, ki nas prehranjuje," trdi Medved.
Bodo kmetje uspeli s protesti?
Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo kmečki protesti v Sloveniji uspešni, je Medved odgovoril, da bi lahko bila Slovenija vzorčen primer kmetijske politike, če bo vladajoča politika razumela kmete. "Če bo hotela mir, bo morala komunicirati s kmeti. Če ne bo želela miru, pa bo vsekakor nemir," je sklenil Medved.
Jenull o pomembnosti protestov
O protestih smo se pogovarjali tudi z Jašo Jenullom iz iniciative Glas ljudstva, ki je postal znan širši javnosti v času petkovih protestov oziroma protestov kolesarjev v času pretekle vlade. Kot poudarja, so protesti pomembna in ustavno zagotovljena pravica. To pravico je treba varovati, spoštovati in jo omogočati.
Jaša Jenull je bil glavni obraz petkovih protestov v času tretje Janševe vlade.
Jenull je prepričan, da v Sloveniji ni potrebe po protestih, ki bi bili vandalski in ki bi uničevali javno ali zasebno lastnino. "Zato so bili petkovi protesti vedno nenasilni, nikoli nismo ničesar uničevali. Vedno so bile te akcije simbolične, z uporabo kred in lutk ter podobnih kreativnih načinov. Je dovolj izraznih možnosti trenutno v Sloveniji za prenos sporočila, tako da ni potrebe po vandalizmu in nasilju."
Nemoč in moč protestov
Imajo pa protesti, če so v nasprotju z zasebnimi interesi političnih odločevalcev, omejeno moč. To so je po Jenullovih besedah videlo v času prejšnje vlade. "Ko so se začeli kolesarski protesti, smo bili na podlagi izkušenj protestov iz leta 2012 in 2013 prepričani, da bo zaradi množičnosti protestov in nizke javnomnenjske podpore vladi prišlo v nekaj mesecih do predčasnih volitev."
A se to ni zgodilo, ker poslanci v državnem zboru nočejo tvegati volitev, ki bi mogoče ogrozile njihov poslanski stolček, zato v tem primeru niso pripravljeni upoštevati protestov. Po drugi strani pa imajo protesti veliko moč vplivanja na javno mnenje, še zlasti, če opozarjajo na realne težave, je poudaril Jenull.
Zakaj je Jenull začel protestirati
Kot nam je pojasnil, je leta 2020 začel protestirati, ker je osebno čutil, da se mora aktivirati, in sicer zato, ker so se po prevzemu vlade s strani Janeza Janše in SDS začele pojavljati korupcijske afere in sovražna komunikacija. "Začelo se je pospešeno kadrovanje. Skrbelo me je za delitev vej oblasti. Pozneje se je pokazalo, da je bila vladavina prava v državi ogrožena. Zame osebno je bil odločilni dejavnik, ko je predsednik vlade neke države javno po Twitterju nacionalni RTV grozil z odpuščanjem in nižanjem plač, ker ni zadovoljen z njihovim poročanjem. To je bil zame jasen dokaz, da se je treba aktivirati, in to čimprej, preden ljudje tako komunikacijo sprejmejo kot nekakšno novo normalnost."
Petkovi protesti oziroma t.i. protesti kolesarjev so trajali dve leti.
Jenull je prepričan, da so petkovi protesti vplivali na izid volitev leta 2022. "V teh dveh letih, ko so trajali protesti, vsak petek nismo zgolj vpili protivladnih parol, ampak smo znotraj protestov opozarjali na realne korupcijske škandale, na nedoslednost vlade glede ukrepov za omejitev covida-19 – da se niso držali lastnih omejitev, ki so jih predpisovali državljanom, da se ni upoštevalo stroke in ustavnega sodišča. To je pri širokem krogu ljudi, ki se niso nujno udeleževali protestov v Ljubljani, ker so živeli v drugih krajih, okrepilo zavedanje, kako pomembna je udeležba na volitvah. Mislim, da so protesti in opozarjanje na grožnje demokraciji vplivali na visoko, 70-odstotno volilno udeležbo."
Zakaj je bila ustanovljena iniciativa Glas ljudstva
Pred volitvami leta 2022 se je tudi oblikovala iniciativa Glas ljudstva. Z njo so po Jenullovih besedah hoteli ljudem ponuditi možnost, da glasujejo obveščeni. Da ne glasujejo za nekoga zgolj zato, ker poudarja, da je proti trenutni vladi, ampak da glasujejo za stranko, ki se je pripravljena zavezati nekim načelom in ukrepom.
Zato so pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami vsem političnim strankam postavili vprašanja glede zahteve, ki so jih oblikovali. "Naš cilj je bil in ostaja ta, da politiki ne nastopajo s praznimi obljubami, na primer upokojencem bomo zvišali pokojnine za 30 odstotkov, ampak da zelo konkretno predstavijo neke ukrepe in se jih po volitvah držijo."
Zakaj je iniciativa Glas ljudstva nezadovoljna
Po volitvah pa iniciativa Glas ljudstva vse tri koalicijske stranke, ki so pred volitvami zatrdile, da se bodo držale obljubljenih zavez, na različne načine opozarja, naj se zavez držijo in jih izpolnjujejo. "Imamo enak odnos do te vlade, kot smo ga imeli do prejšnje. Ugotavljamo pa, da je pri tej vladi večja pripravljenost vsaj na dialog. Trenutno pa nismo zadovoljni, koliko od teh zavez je bilo izpolnjenih. Iskreno upamo, da jih bo v teh dveh letih, ki so še ostale, izpolnjenih veliko več."
Iniciativa Glas ljudstva v zadnjem času daje poudarek zlasti ohranitvi javnega zdravstva. Na fotografiji je protest pred ministrstvom za zdravstvo.
Če v vladi ne bodo odločni udejanjili obljubljenih zavez, bo po Jenullovem mnenju prišlo do velikega razočaranja tistih volivcev, ki so se angažirali leta 2022, zaradi česar lahko volilna udeležba na naslednjih volitvah zelo pade. V prihodnjih letih v iniciativi Glas ljudstva načrtujejo organizacijo protestov, shodov, peticij, novinarskih konference. Pri tem bodo ti vsebinski in ne bodo zgolj navijali za določeno stranko ali politično opcijo, ampak bodo konkretno opozarjali na neizpolnjevanje obljub, napoveduje Jenull.
Velike težave v zdravstvu
V iniciativi Glas ljudstva še zlasti izpostavljajo javno zdravstvo, ker so ugotovili, da je tukaj velika realna težava. "Da obstaja 140 tisoč ljudi, ki ne morejo dostopati do javnega zdravstva, ker nimajo svojega osebnega zdravnika. Da sto tisoče ljudi čaka v nedopustno dolgih čakalnih vrstah in da se položaj še poslabšuje. Po drugi strani pa so pri zdravstvu te tri koalicijske stranke dale jasne zaveze, da nameravajo skrajšati čakalne vrste, da bodo prepovedale t. i. dvoživkarstvo v javnem zdravstvu ter jasno ločile javno zdravstvo od zasebnega. Nič od tega se ni uresničilo. Upamo, da bo mogoče stavka Fidesa povod, da vlada zaostri stališča in kot svoja pogajalska izhodišča vzame svoje javne zaveze. To je po našem mnenju edino, kar lahko ustavi rušenje javnega zdravstva," je še povedal Jenull.
Sociolog Gorazd Kovačič o razlikah med protesti
O razlikah in morebitnih stičnih točkah med protestih v času pretekle vlade (sredini in petkovi protesti) in v času zdajšnje vlade (protesti kmetov in Ruparjevih upokojencev) smo se pogovarjali tudi s sociologom Gorazdom Kovačičem.
Med protesti v času pretekle vlade in med protesti v času zdajšnje vlade so vsebinske razlike, poudarja sociolog Gorazd Kovačič.
Stičnih točk med omenjenimi protesti po njegovem mnenju ni veliko. Morda oblika protesta, pa še tukaj so razlike. Veliko pomembnejše so razlike: kdo protestira, zakaj protestira in na kakšne način izraža svoj protest ter ali protestniki oblikujejo kakšno uradno pogajalsko skupino, ki se o njihovih zahtevah pogovarja s predstavniki oblasti.
Petkovi in sredini protesti
"Vsak od štirih omenjenih protestov ima svojo zgodbo. Petkovi protesti so bili načeloma protesti proti avtoritarnim potezam oblasti. Kontekst je bil covid-19, a ta ni bil temeljni razlog za takšno politiko. Ti protestniki so predvsem branili, če navajam protestnike same, demokracijo, pravno državo in svoboščine," pojasnjuje Kovačič.
Sredini protesti pa niso imeli izraženih političnih stališč glede političnega sistema, ampak je šlo za neposredni protest proti omejitvam za omejitev covida-19, poudarja Kovačič. Pri tem jim je šla na živce oblast – tako konkretna oblast kot oblast oziroma institucije nasploh. To je bil protiinstitucionalni protest.
"Socialno gledano so bili ti krogi, ki so šli protestirat na sredine proteste, precej raznoliki. Niso bili samo teoretiki zarot in ljudje, ki so prepričani, da so cepiva strupena. Tam je bilo veliko ljudi, ki so bili zaskrbljeni za svoje službe, za svoja majhna podjetja. Protestirali so, ker je bilo upravljanje zaradi pandemije precej zmedeno. Je pa bila energije med petkovimi in sredinimi protesti drugačna. Sredini protesti, še zlasti, ko je grozilo, da bo vlada uvedla PCT ali celo PC pogoj, so bili v enem delu precej nasilni: množično korakanje po cestah, zapora ljubljanske obvoznice … Izraženo je bilo veliko jezne energije, drugače kot pri petkovih protestih," o sredinih protestih v času pretekle vlade še pravi Kovačič.
Kmečki protesti
Glede kmečkih protestov Kovačič ocenjuje, da so del protestnega gibanja kmetov po vsej Evropi. Razlogov za kmečko nezadovoljstvo je več, pravi Kovačič in se pri tem sklicuje na analizo slovenskega agrarnega ekonomista Emila Erjavca.
Tako protesti kmetov v Sloveniji kot drugod po Evropi so zelo povezani z zelenim prehodom, to je z uresničevanjem podnebnih ciljev z zmanjševanjem t. i. ogljičnega odtisa. Kmetje so prepričani, da bo zeleni prehod, tako kot je zastavljen, ogrozil njihov obstoj.
Kmete tako jezi nižanje odkupnih cen pridelkov in hkratno višanje cen repromateriala. Razlog za nižanje odkupnih cen je dejstvo, da so evropski kmetijski trg preplavili cenejši ukrajinski pridelki. EU je namreč v želji po pomoči Ukrajini odprla transportne koridorje za njene pridelke, a so se ti pridelki potem znašli na trgu EU in sesuli dozdajšnje tržne cene pridelkov. Ta težava ne pesti samo slovenske kmete, ampak tudi kmečke velesile, kot so Francija, Poljska in Romunija, ki imajo veliko ugodnejše geografske pogoje za kmetovanje kot Slovenija.
Kmečko nezadovoljstvo in skrajna desnica
"Val kmečkega nezadovoljstva je, kot kaže, zajela skrajna desnica, ki na tem gradi eno od svojih predvolilnih tematik. Zadevo so povezali z nasprotovanjem zelenemu prehodu, od postogljičnega prehoda do dodatnih prepovedi pesticidov. Kmetje so se tu pokazali kot konservativna sila. Kmetje zaradi tega, ker je trg kmetijskih pridelkov poplavljen s poceni blagom iz neevropskih držav, preprosto ne vidijo ekonomskih možnosti, da bi lahko poslovno preživeli zeleni prehod in protipesticidno kampanjo. V Sloveniji gre pri kmečkih protestih tudi za nekaj političnih vzgibov, za poskus majanja vlade. Zanimivo bi bilo pogledati, ali se protestov udeležujejo samo veliki kmetje ali tudi manjši. A kljub temu mislim, da se slovenski kmečki protesti ne razlikujejo veliko od kmečkih protestov drugod po EU," pojasnjuje Kovačič.
Ruparjevi upokojenski protesti
Glede protesta Ruparjevih upokojencev je Kovačič najprej pojasnil, da so upokojenci nasploh socialno ogrožena skupina. V zadnjem času jih je še dodatno prizadela draginja. Če lahko delovno aktivno prebivalstvo lajša težave zaradi draginje z nadurami ali zatekanjem v sivo ekonomijo, pa upokojenci teh možnosti nimajo. Zato so upokojenci družbena skupina, ki je potencialno bolj jezna.
T. i. Ruparjevim upokojencem se pogosto očita, da so zgolj satelit stranke SDS. Rupar te očitka zavrača.
A Kovačič glede Ruparjevih protestov poudarja, da so to parastrankarski protesti in za del poskusa vzpostavitve enega od satelitov SDS, zato da bi neka prihodnja koalicija posegla bolj v širini in nabrala glasove tudi zunaj desne baze.
"Mislim pa, da bo pri upokojencih, ki bodo volili Ruparjevi stranko, šlo zgolj za prelitje njihovih glasov od SDS k Ruparjevi stranki. Dvomim, da upokojenci, ki niso desno usmerjeni, prepoznavajo Ruparja kot nekoga, ki so bori za splošne interese upokojencev kot takih. Mislim, da ljudje kar dobre razumejo, da je to neka parastrankarska predstava in poskus majanja vlade oziroma fronte proti vladi."
Težave vlade
Teh front ima zdajšnja vlada več, nekaj si jih je po Kovačičevem mnenju nakopala sama, na primer sindikate javnega sektorja, nekaj pa jih je pomagala spodbujati opozicija. "Kar hočejo Ruparjevi upokojenci, so višje pokojnine, to pa pomeni pritisk na proračun. Raznih interesnih skupin, ki se prerivajo pred proračunom, pa je več. Če vse hkrati pritiskajo na vlado in bi vlada vsaki nekoliko popustila, se bo znašla v nezavidljivem položaju. Kajti proračunski primanjkljaj se je v času covida-19 izjemno dvignil in je še zdaj odločno previsok. To pomeni, da bo imela vlada hude težave, kako to spraviti v okvire fiskalnega pravila."
Mogoče bi bilo treba kaj narediti na področju učinkovitosti porabe javnih sredstev in boja proti korupciji. Glede morebitnih novih davkov pa Kovačič pravi: "Vlada, ki se zaplete v zgodbo, kot je sodna stavba, nima legitimnosti, da bi naložila nove davke. Ta kombinacija, ko si vlada s svojo nelegitimnostjo in nesposobnostjo zveže roke na prihodkovni strani proračuna, na drugi strani pa imamo organizirane pritiske na odhodkovno stran proračuna, je samo scenarij za rušenje te vlade."
