Informativni dnevi: devetarji se odločajo o šolanju

Informativni dnevi, ki tradicionalno potekajo v februarju, ponudijo mladim podrobnosti, ki jih sami težko najdejo. Tako poleg izobraževalnega programa – teoretičnega in praktičnega dela, dobijo informacije tudi glede drugih stvari, recimo zaključka šolanja. "Jih čaka splošna, poklicna matura, morda zaključni izpit, kje lahko šolanje nadaljujejo? Kako poteka pouk, kdaj se začne in konča," našteva Lea Želko Pašić, svetovalna delavka na Šolskem centru Kranj. 

Zanima jih, kaj še lahko počnejo ob šolanju, katere interesne dejavnosti šola ponuja, tekmovanja, pa tudi možnosti raziskovanja. "Ker smo šola s tremi gimnazijskimi programi, je interes po vpisu velik, zato smo ga pogosto primorani omejiti. Tako bodoče dijake zanima tudi, kakšni so pogoji vpisa in koliko točk je bilo nujnih za uspešen sprejem," opaža Tjaša Lepoša, šolska svetovalka na II. gimnaziji Maribor. 

"Bodoče dijake običajno najbolj zanima življenje na šoli – urejenost, dostopnost, trajanje pouka, odmori, malica, dodatne dejavnosti, kot so krožki in ekskurzije, pomembni pa so jim tudi odnosi na šoli, tako med dijaki samimi kot dijaki in učitelji," našteva ravnatelj Gimnazije Poljane Srečko Zgaga. Meni, da bi se, glede na to, da so gimnazijski programi praktično enaki na vseh šolah, dijaki morali seznaniti s posebnostmi posamezne šole. Na primer, čemu daje šola poudarek, kakšna je vizija šole in ali jim bo šola dala kakovostno znanje. "Je pa res, da so mnogi učenci oziroma bodoči dijaki še premalo zreli, da bi jih zanimala pomembna vprašanja in se s tem bolj ukvarjajo njihovi starši, opaža Zgaga.

Po informacije tudi starši

"Vsem bodočim dijakom svetujem, da se dobro informirajo o programih, da so seznanjeni z datumi, vezanimi na prijavno-sprejemni postopek. Na informativnih dnevih naj bodo čim bolj radovedni in naj si dovolijo začutiti utrip posamezne šole. Pogosto so bodoči dijaki pod pritiskom tako vrstnikov kot staršev, katero šolo izbrati; zato vsem svetujem, naj prisluhnejo sebi in sledijo svojim željam ter šolo izberejo glede na lastne interese in sposobnosti," mladim na srce polaga Lepoša. Naj se ne bojijo prihodnosti in izkoristijo priložnosti, ki jim jo šole ponujajo. 

Starše pogosto zanima, v kolikšni meri individualno pristopamo k dijaku. Opažamo, da je individualen pristop in celostna obravnava dijakov nasploh zelo aktualna tema že nekaj časa," pojasnjuje Lea Želko Pašić, svetovalna delavka na Šolskem centru Kranj. Foto: Shutterstock Mlade tudi na informativne dneve pogosto spremljajo tudi njihovi starši, ki jih zanimajo še drugačne informacije kot bodoče dijake. "Denimo, kako in koliko se posvetimo nadarjenim dijakom in dijakom s posebnimi potrebami, koliko imamo posluha za težave, s katerimi se mladostniki srečujejo, v katerih projektih lahko dijaki sodelujejo, povezovanje oziroma sodelovanje v Erasmus +,  dostopnost oziroma načini komunikacije s profesorji in učitelji in podobno. Pogosto jih zanima, v kolikšni meri individualno pristopamo k dijaku. Opažamo, da je individualen pristop in celostna obravnava dijakov nasploh zelo aktualna tema že nekaj časa," pojasnjuje Želko Pašićeva.

Odločitev je vendarle njihova

Še po končani srednji šoli številni mladi ne vedo še dobro, kaj bi radi počeli v življenju, ko se morajo odločiti za nadaljnjo pot oziroma študij, še težje se zdi sprejemanje takšnih odločitev pri 14- ali 15-letnikih.

Mateja Lunder, psihologinja z Osnovne šole Škofljica, ki na eni največjih šol v državi že 20 let učencem in učenkam svetuje tudi pri nadaljevanju šolanja, poudarja: "Pomembno je, da se vprašajo, kakšni so njihovi interesi, kje se vidijo čez leta? Koliko so se pripravljeni učiti in kako dolgo so se pripravljeni šolati." Teh vprašanj nihče ne more razrešiti brez njih, niti šola niti starši, pa če bi še tako radi, še dodaja. "Zelo pomembno je, da se mladi natančno poučijo, kako zahtevna je šola, na katero se želijo vpisati," svetuje Lundrova.

Potem so tu seveda še zloglasne točke, saj imajo številne gimnazije in strokovne srednje šole, za katere je v zadnjih nekaj letih spet več interesa, omejitev vpisa. 

Bodoči dijaki naj se vsekakor pozanimajo, ali nemara niso primernejši poklicni programi, ki jih pozneje lahko nadgradijo v poklicno tehniškem izobraževanju – tako imenovani plus dva programi, svetuje Želko Pašićeva in dodaja: "V ta namen organiziramo različne dejavnosti, denimo Dan odprtih vrat in Postani dijak za en dan, za informacije pa smo na voljo skozi vse leto, ne le med informativnimi dnevi."

"Menim pa, da bi moral biti proces izbiranja nadaljnjega šolanja daljši, bolj sistematičen, recimo skozi celotno zadnjo triado. Ne pa, da se mladi odločajo v zadnjem hipu. Pa tudi, da bi jih naučili sprejemati odločitve. Ne le v zvezi s šolo, tudi glede drugih stvari v življenju," poudarja Mateja Lunder, psihologinja na Osnovni šoli Škofljica. Foto: Shutterstock

Zgledi vlečejo

Težko je natančno napovedati, na katere šole bo največji naval. "Preference se spreminjajo iz generacije v generacijo, ni nekega stalnega vzorca. Recimo, včasih želi iz generacije tudi kakšnih sedem učencev in učenk na srednjo zdravstveno šolo, kakšno leto pa nihče," pojasnjuje sogovornica. Na odločitev vplivajo še drugi dejavniki. Pogosto se mladi pri izbiri šole zgledujejo po starejših sorojencih in sorojenkah, saj sledijo njihovim izkušnjam in informacijam.  

Šola ponuja pomoč pri izbiri šolanja, tudi z izvajanjem različnih testiranj, ki mladim na podlagi njihovih interesov lahko pomagajo izbrati primeren poklic, dajo pa tudi informacije, kateri izobraževalni programi jih pripeljejo do želenega poklica. "Menim pa, da bi moral biti proces izbiranja nadaljnjega šolanja daljši, bolj sistematičen, recimo skozi celotno zadnjo triado. Ne pa, da se mladi odločajo v zadnjem hipu. Pa tudi, da bi jih naučili sprejemati odločitve. Ne le v zvezi s šolo, tudi glede drugih stvari v življenju," še poudarja Lundrova.

Kam vleče mlade v šolskem letu 2024/25

Zavod za zaposlovanje je objavil izsledke raziskave med bodočimi srednješolci, v kateri so navajali svoje namere glede nadaljnjega šolanja.

Glede na to, da si je Slovenija za cilj zadala postati družba znanja, znanosti in inovacij, je spodbuden podatek, da le 0,3 odstotka mladih po osnovni šoli ne namerava nadaljevati šolanja. Večina devetošolcev (41 odstotkov) jih načrtuje vpis v šolo na srednji strokovni ravni, dobra tretjina (34 odstotkov) pa jih meri na gimnazijo. Nekaj več kot desetina jih namerava na srednjo poklicno šolo, približno enak delež mladih se še odloča, malo manj kot en odstotek vprašanih pa jih namerava po srednješolsko izobrazbo v tujino. 

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MIV) sicer menijo, da bodo v prihodnosti verjetno najbolj iskani poklici, ki so povezani z digitalizacijo, na primer strokovnjaki za kibernetsko varnost in razvijalci programske opreme. "Vsekakor pa družba tudi v prihodnosti brez tradicionalnih poklicev najverjetneje ne bo mogla obstajati, zato bodo po predvidevanjih še vedno iskane medicinske sestre, vzgojiteljice v vrtcih in frizerke. Tovrstni poklici bodo bržkone tudi v prihodnosti bolj v domeni žensk. Potrebovali pa bomo najverjetneje tudi bolničarje, negovalce na domu in obrtnike, kot so vodovodarji, mizarji, mehaniki in drugi," je zapisala Erna Petrač Barborič iz službe za odnose z javnostmi na MIV. 

Poudarja pa, da je tovrstno napovedovanje zelo nepredvidljivo, saj je veliko odvisno od razvoja družbe. Dejstvo je, da verjetno večine poklicev prihodnosti sploh še ne poznamo. 

Prilagajanje izobraževanja novim zahtevam 

Vendar se že danes poskušajo odzivati na potrebe gospodarstva in trga dela. "Posledica tega je razmestitev izobraževalnih programov na posameznih šolah lokalnega okolja, kjer gospodarstvo izkaže interese. Tak je primer iz Kočevja, ko se je s šolskim letom 2017/18 na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje začel izvajati program strojni tehnik, saj je podjetje Yaskawa takrat izkazalo izjemen interes za zaposlitev tovrstnega kadra, saj so širili svoje prostore in proizvodnjo v Kočevje," pojasnjuje Petrač Barboričeva.

Dodaja še, da Center RS za poklicno izobraževanje izvaja projekt modernizacije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z vajeništvom, prenovo višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest. Namen tega evropskega projekta je krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in hitrejšo odzivnost poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela. Nove tehnologije in poklici, digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija in umetna inteligenca namreč zahtevajo nova znanja in kompetence. 

Novosti v šolskem letu 2024/25

Na ministrstvu so povedali, da se bodo v prihodnjem šolskem letu ponekod pričeli izvajati novi, tako poklicni kot gimnazijski programi, ki jih te šole doslej niso ponujale.

Vse srednješolske programe, ki so na voljo, lahko najdete na tej spletni strani.

Mladim je že nekaj let na voljo tudi vajeniška oblika izobraževanja. Od tako imenovane šolske oblike se razlikuje po tem, da se vsaj polovica izobraževanja izvede pri delodajalcu. Kot navajajo na ministrstvu, je prednost vajeniške oblike zgodnejši stik s potencialnim delodajalcem in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero, saj večajo možnosti za zaposlitev po končanem šolanju. Pravice in obveznosti dijakov v vajeniških programih so povsem enake kot pri dijakih v šolskih programih. Šole, ki so vključene v vajeniško izobraževanje, najdete na tej spletni strani, na tej pa so navedeni delodajalci, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta.  

Glede na to, da si je Slovenija za cilj zadala postati družba znanja, znanosti in inovacij, je spodbuden podatek iz raziskave zavoda za zaposlovanje, da le 0,3 odstotka mladih po osnovni šoli ne namerava nadaljevati šolanja. Foto: Matic Prevc/STA Kateri poklici so letos priljubljeni?

Glede nameravanega vpisa v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju so učenci in učenke v raziskavi največkrat navedli poklic računalnikarja, avtoserviserja, frizerja in mehatronika operaterja, sledijo poklici elektrikarja, slaščičarja, bolničarja - negovalca, mizarja in trgovca.

Tudi v srednjem strokovnem izobraževanju je na vrhu program za tehnika računalništva, sledita strojništvo in predšolska vzgoja. Mlade precej zanima tudi možnost, da se izšolajo za ekonomskega, kozmetičnega, medijskega in veterinarskega tehnika, elektrotehnika, pa tudi za tehnika zdravstvene nege ter oblikovanja.

Za katere poklice je manj zanimanja? 

Mlade najmanj zanima poklic kleparja – krovca, tapetnika, peka, metalurga in strojnika strojnih inštalacij. Prav tako jih ne bi veliko opravljalo poklica obdelovalca lesa in mesarja, pa tudi za poklic pomočnika v biotehniki in oskrbi ter tehnoloških procesih se ne bi odločilo veliko mladih.

Na ravni srednje strokovne šole ni veliko zanimanja za poklic geodetskega okoljevarstvenega, plovbnega in hortikulturnega tehnika, tudi ustvarjanje modnih oblačil ni zelo privlačno.

Novice Novi študijski programi odpirajo vrata sodobnim perspektivnim poklicem

Novice Vseslovenski predinformativni dan in zaposlitveni sejem

Novice Pomembni nasveti, ki jih pri izbiri šole ali fakultete nikakor ne smete zanemariti

Novice Informativni dnevi: ta kader je med najbolj iskanimi na trgu dela