Ponedeljek, 23. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Intervju Anton Dobrina, individualno pokojninsko svetovanje za posameznike in podjetja
Pokojninski svetovalec: kaj se po letu 2028 spreminja pri pokojnini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Pokojninski svetovalec Anton Dobrina pravi, da se večina strank, ki se nanj obrne, želi čim prej upokojiti kljub otipljivim koristim, ki jih prinaša podaljšanje delovne dobe.
Po pokojninski reformi se bodo po letu 2028 postopno spreminjali pogoji za upokojitev in način izračuna pokojnine. Pokojninski svetovalec Anton Dobrina je v pogovoru za Siol.net med drugim opozoril na pravice, ki jih ZPIZ ne prizna samodejno, ter pojasnil, kje lahko že danes zavarovanci preverijo okviren datum upokojitve in vpliv zadnjih sprememb pokojninske zakonodaje na bodočo pokojnino. Kot je povedal, so bili v nasprotju s pričakovanji pri nekaterih strankah prijetno presenečeni nad višino izračunane pokojnine.
Kaj je najpogostejši razlog, da se ljudje obrnejo na vas?
V zadnjem času je večina vprašanj povezanih s spremembo pogojev za upokojitev po spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vemo, da se bo upokojitvena starost začela dvigovati po letu 2028, enako je tudi s podaljševanjem najugodnejših let osnov za izračun pokojninske osnove.
Nekateri ne vedo, da lahko moški z letošnjim letom uveljavljajo višje odmerne odstotke na račun služenja vojaškega roka. Nekdo, ki je recimo služil 12 mesecev, si lahko odmerni odstotek zviša za 1,6 odstotne točke.
Vedno ko pride do večjih sprememb, je seveda tudi več vprašanj. Zelo dobra stran teh zadnjih zakonskih sprememb je časovni zamik spremembe pogojev za upokojitev in izračuna najugodnejše pokojninske osnove. Ljudje imajo dejansko dovolj časa, da se brez naglice in slabe volje pripravijo na uveljavitev novih pogojev.
Se kljub temu ljudje že bolj pogosto obračajo na vas?
Da. Tiste, ki že vedo, da bodo izpolnjevali pogoje po 2028 ali kasneje, namreč zanima, kakšno pokojninsko osnovo si lahko v najboljšem primeru obetajo oziroma s katerim datumom bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev. Sploh to zanima tiste, ki so načrtovali starostno upokojitev takoj po 1. januarju 2028, ko se pogoji že spreminjajo.
In te informacije lahko zagotovite vi?
Do neke mere se da to simulirati, nihče pa ne more zagotoviti čisto natančne informacije. Če stranka lahko predvidi kakšno plačo bo imela do leta 2035 ali seveda prej, se da simulirati, kakšna bo višina osnove takrat z upoštevanjem njihovih preračunanih neto plač, seveda glede na trenutne podatke.
Ampak ljudi sedaj zanima predvsem to, ali se jim bo najugodnejša osnova poslabšala, manj pa, kakšen bo končni znesek pokojninske osnove, ki ga je sedaj seveda nemogoče natančno predvideti. Zavarovanci lahko vložijo tudi zahtevo za informativni izračun pričakovane starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), vendar trenutno zaradi velikega števila zahtev čakalna doba znaša do 6 mesecev.
Trenutno si lahko izračunajo, kdaj bodo izpolnili pogoje in kakšen bo odmerni odstotek od 1. 1. 2028 dalje, tudi s pomočjo splošnega pokojninskega kalkulatorja na spletni strani ZPIZ - Splošni informativni pokojninski kalkulator.
Če bi izpostavili eno stvar, na katero naj bodo ljudje pozorni v povezavi z zadnjimi spremembami pokojninske zakonodaje, kaj bi to bilo?
Nekateri ne vedo, da lahko moški z letošnjim letom uveljavljajo višje odmerne odstotke na račun služenja vojaškega roka. Nekdo, ki je recimo služil 12 mesecev, si lahko odmerni odstotek zviša za 1,6 odstotne točke. Seveda pa bodo na koncu vsi zavarovanci preverili uradni izračun bodoče pokojninske osnove ZPIZ, ki ima zbrane vse njihove podatke po pokojninski dobi in plačah, ko bo na voljo izračun v osebnem pokojninskem kalkulatorju.
Imaš ljudi, ki delajo in se ne želijo upokojiti, in ljudi, ki iščejo vse mogoče načine za upokojitev, tudi s tem, da gredo rajši na zavod za zaposlovanje in tam prejemajo nadomestilo za brezposelnost do upokojitve.
Se vam na splošno zdi, da so ljudje dobro seznanjeni z zadnjimi spremembami pokojninske zakonodaje?
Spremembe so bile v javnosti kar dobro predstavljene, tudi na spletnih straneh ZPIZ in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vse obrazloženo, tako da mislim, da večina ljudi, ki se je mislila letos upokojiti, je že prej preverila pogoje in se pripravila na starostno upokojitev. Zanje se letos tudi ne spreminja kaj dosti. Omenil sem na primer višji odmerni odstotek na račun služenja vojaškega roka za moške, kar je novost, na katero morajo biti pozorni že letos. Še ena sprememba se nanaša na odmerni odstotek na račun skrbi za otroke, ki se zvišuje z 1,36 na 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, pri čemer ni več omejitve, da je mogoče upoštevati največ tri otroke.
Če tega višjega odmernega odstotka za vojaški rok ljudje ne uveljavijo, bodo na slabšem pri pokojnini?
Če ga ne uveljaviš, seveda do njega nisi upravičen. Tega ne priznajo po uradni dolžnosti. Na ZPIZ jih zelo verjetno o tem opozorijo, ampak vseeno velja biti pozoren. So primeri, ko nekateri ne uveljavijo določenih ugodnosti tudi, ko se zakon uporablja že dalj časa. Na primer lahko bi poleg plače, ker so izpolnili pogoje za upokojitev, prejemali 40 odstotkov starostne pokojnine, pa so enostavno pozabili na to pravico ali niso bili dovolj pozorni.
Pokojninski svetovalec Anton Dobrina pravi, da v tem trenutku veliko strank zanima, kaj se bo zaradi sprememb pokojninske zakonodaje dogajalo z njihovo pokojninsko osnovo, od katere bo odvisna višina pokojnine.
Se na račun služenja vojaškega roka lahko tudi prej upokojiš, če se odločiš, da si ne boš višal odmernega odstotka?
Tako je. Tisti, ki se bodo starostno upokojevali, bodo lahko služenje vojaškega roka uveljavljali ali za znižanje starostne meje ali pa za višji odmerni odstotek. Razen pri tistih, ki so to pravico uveljavljali že pred 1. januarjem 2026 za znižanje starostne meje – gre za posameznike, ki so po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevali delo in začeli prejemati 40 odstotkov pokojnine.
Če pogledamo statistiko, večina noče podaljšati delovne aktivnosti. Povprečno število prejemnikov 40 in 20 odstotkov starostne pokojnine je bilo v letu 2024 malo več kot 20 tisoč.
Ali ni bolje delati leto dlje za višji odmerni odstotek in posledično višjo pokojnino, ki jo boš prejemal celoten čas upokojitve, kot te pravice uveljavljati za znižanje starostne meje za upokojitev?
Odločitev je zelo subjektivna. Imaš ljudi, ki delajo in se ne želijo upokojiti, in ljudi, ki iščejo vse mogoče načine za upokojitev, tudi s tem, da gredo rajši na zavod za zaposlovanje in tam prejemajo nadomestilo za brezposelnost do upokojitve. Veliko se jih tudi zanima, kakšne so možnosti za invalidsko upokojitev, in kakšna bi bila njihova bodoča invalidska pokojnina. Veliko zavarovancev ima namreč tudi zdravstvene težave in vedno težje opravljajo svoje delo.
Invalidska nadomestila in pokojnine so pa v povprečju nizke in velikokrat se ljudje znajdejo v težki socialni situaciji. Kljub temu bi rekel, da si želi večina prej v pokoj, kot pa da bi si želeli podaljševati delo. Pa tukaj ne gre samo za tiste, ki na primer opravljajo fizična dela in zaradi tega ne zmorejo več. Veliko je tudi takih, ki imajo zelo dobra plačana delovna mesta in bi se radi čim prej upokojili ne glede na vse bonuse, ki jih ponuja zakonodaja.
Z ekonomskega vidika verjetno ni dvoma, da se ne splača hiteti v pokoj.
Če nadaljuješ delo po izpolnitvi pogojev, si lahko zelo lepo zvišaš pokojnino. Za vsakih dodatnih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa se ti odmerni odstotek poviša za 1,5 odstotne točke, za eno leto za 3 odstotne točke. Če za tri leta podaljšaš delo, se ti odmerni odstotek dvigne za devet odstotnih točk. S tem, da v tem času prejemaš še 40 odstotkov pokojnine.
Vendar če pogledamo statistiko, večina noče podaljšati delovne aktivnosti. Povprečno število prejemnikov 40 in 20 odstotkov starostne pokojnine je bilo v letu 2024 malo več kot 20 tisoč. Zanimiv je pa podatek, da je bilo skoraj 43 odstotkov prejemnikov te pokojnine zaposlenih v javnem sektorju.
Starostno pokojnino ZPIZ odmeri od pokojninske osnove, ki jo izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov zavarovanca v referenčnem obdobju, ki ga bodo s 24 postopoma podaljšali na 40 let. Naslednji pomemben podatek je odmerni odstotek, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Višina odstotka je od leta 2023 naprej za moške in za ženske izenačena in za 15 let zavarovalne dobe znaša 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje po 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo odmerni odstotek poveča za 0,68 odstotka. Danes odmerni odstotek znaša največ 63,5 odstotka, postopoma ga bodo po reformi dvignili na 70 odstotkov. Na podlagi pokojninske osnove in odmernega odstotka pa se nato določi višina pokojnine. Več o tem si lahko preberete na straneh ZPIZ tukaj in tukaj.
Verjetno je to povezano tudi s tem, je v javnem sektorju delež fizičnih delavcev, delavcev v proizvodnji in drugih fizično bolj zahtevnih poklicev manj.
Gotovo je to povezano tudi s samo strukturo zaposlenih. Vemo recimo, koliko je zdravnikov, učiteljev, ki delajo tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, v javnem sektorju je seveda tudi več pisarniških zaposlitev. Treba je tudi omeniti podjetja in zaposleni v gospodarstvu izkoriščajo tudi tako imenovani "most do upokojitve" in prejemajo zadnjih 25 mesecev do starostne upokojitve nadomestilo za brezposelnost. Te pogoje so zadnje spremembe zakona o urejanju trga dela sicer zaostrili, vendar se bo to v praksi seveda še uporabljalo. Tega pa se v javnem sektorju ne poslužujejo.
Čeprav se v povezavi s pokojninsko reformo govori predvsem o dvigu upokojitvene starosti, sta vsaj tako pomembni spremembi tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove in dvig odmernega odstotka. Koliko ljudi bo po vašem mnenju zaradi tega presenečenih nad višino pokojnine?
Spet odvisno od primera do primera. Ko sem za nekatere stranke delal izračune, smo bili prijetno presenečeni nad višino pokojnine. Leta 2028 se bosta upoštevali pri izračunu dve leti več, namesto 24 se bo vzelo 26 let, zvišal se bo tudi odmerni odstotek s 63,50 na 64,75 odstotka. Nekdo, ki je imel v vseh teh letih stabilno plačo in si bo zvišal odmerni odstotek še na račun služenja vojaškega roka, bo na primer na boljšem, česar nikakor ni pričakoval. Tudi pri tistih, pri katerih je plača nihala in bi jih lahko podaljšanje referenčnega obdobja prizadelo, bo dvig odmernega odstotka to nekoliko ublažil.
Po preteku prehodnega obdobja se bo po pokojninski reformi v referenčno obdobje štelo 40 zaporednih let z izločitvijo petih najslabših let. Je kdo prejšnjo ureditev, ki je za izračun vzela le 24 najboljših let, "izkoriščal"?
Seveda so si zavarovanci preračunavali, kdaj bo zanje najugodnejše 24-letno zaporedno povprečje plač za njihovo najugodnejšo pokojninsko osnovo. Sploh na primer lastniki podjetij, vendar če so si preračunali najugodnejšo pokojninsko osnovo za 24 zaporednih let v skladu z zakonom, so si pač na ta način zagotovili svojo najugodnejšo pokojninsko osnovo, vse v okviru zakonodaje. Najbolj pravično bi bilo seveda, da se upošteva vseh 40 let plačevanja prispevkov, saj bi pokojnina bolje odražala vplačane prispevke.
Mnoge države, na primer Avstrija, Nemčija, tudi Hrvaška, imajo že leta takšno ureditev. Slovenija do zdaj tega ni uvedla, ker se je predvidevalo, da se bodo pokojnine v povprečju zelo verjetno znižale in to seveda ni veljalo za popularen ukrep.
Se je katera od strank, ki ste jim delali izračune, odločila, da bodo na račun višjega odmernega odstotka še za kakšno leto odložila upokojitev?
Ne. Večina, ki jih bo v kratkem izpolnila pogoje, se želi čim prej upokojiti. Večino zavarovancev, ki bodo pogoje izpolnili šele čez nekaj let, pa trenutno zanima, kaj se bo zgodilo z njihovo pokojninsko osnovo.
Imate trenutno veliko strank?
Jih je kar nekaj. Sploh sedaj po pokojninski reformi. Se pa name pogosto obračajo tudi ljudje, ki so tudi v negotovosti glede službe. Do izpolnitve pogojev za upokojitev jim manjka še nekaj let, v podjetju, kjer so zaposleni, pa načrtujejo odpuščanja. Veliko vprašanj prejemam tudi o dokupu pokojninske dobe in drugih scenarijih, ki pridejo v poštev pri starostni upokojitvi.
V tem času je precej polemik tudi zaradi predloga znižanja zavarovalne osnove za s. p. Na ZPIZ so nedavno opozorili, da se s tem za s. p., ki zaslužijo manj kot 30 tisoč evrov na leto uvaja privilegirana obravnava in da bo večina pokojnine za te posameznike izhajala iz socialnega korektiva in ne vplačanih prispevkov. Kaj menite o tem?
Zavarovalna osnova za te s. p. je znašala 60 odstotkov povprečne plače, ki je pri nas v zadnjih letih zelo zrasla. V zadnjih osmih, devetih letih so se najnižji prispevki za s. p. zato podvojili, na približno 614 evrov v lanskem letu in bodo letos približno okoli 650 evrov. Če pogledate napovedi Umarja in Banke Slovenije, bodo povprečne plače rasle zagotovo tudi v naslednjih letih. Če se upošteva napovedane rasti povprečne plače, bodo ti prispevki narasli na najmanj 720 ali 730 evrov na mesec do leta 2028. Ti prispevki skupaj z davki bodo za s. p. z nižjimi prihodki enostavno previsoki, sploh če imajo ob tem še visoke materialne stroške. Ne gre za to, da bi posamezniki radi plačali manj prispevkov, ampak bo postala ta oblika dela postala povsem nerentabilna.
Pri čemer je seveda treba upoštevati, da v primerjavi z redno zaposlenimi s. p. nimajo bolniške (do 30. dne odsotnosti), letnega dopusta, regresa. Zaposlitev preko s. p. z dejanskimi prihodki na primer okoli 30 tisoč evrov nima več tistega »privilegiranega« položaja, ko je na primer včasih s. p. razpolagal večjim netom na račun plačila nizkih prispevkov in davkov.
Na koncu bo seveda na državni politiki odločitev, kaj si želi: če sprememb ne bo in se bodo prispevki za s. p. še naprej dvigovali, se bodo tisti z nižjimi dohodki zapirali, ljudje pa prezaposlovali. Če bo trg delovne sile to "absorbiral", seveda ne bo nobenih negativnih učinkov, če jih ne bo, bo verjetno drugače.
Po drugi strani tisti z najvišjimi plačami nesorazmerno veliko prispevajo na podlagi solidarnosti v pokojninsko blagajno. Takšna ureditev ni ravno stimulativna za zaposlovanje kadrov z visoko dodano vrednostjo.
Zakaj je ZPIZ potem tako agresivno reagiral na predlagano spremembo?
ZPIZ je "varuh" pokojninske blagajne in mora opozoriti na vsak finančni poseg, ki vpliva na prihodke pokojninske blagajne. Moti jih, da bi bile pokojnine za te s. p. odmerjene od najnižje pokojninske osnove – torej bi bile višje, kot bi bile glede na vplačane prispevke.
Ampak če pogledamo statistiko: leta 2024 je bilo kar 35 odstotkov starostnih pokojnin odmerjenih od najnižje pokojninske osnove in določenih višje, kot bi jih določili glede na vplačane prispevke.
Slovenski pokojninski sistem ima vgrajene močne socialne korektive. Kako v tej luči gledate na nedavno pokojninsko reformo?
S podaljševanjem obdobja, ki se upošteva za izračun najugodnejše pokojninske osnove, smo s to pokojninsko reformo zagotovo šli v sistem, ko bo pokojnina v večji meri odraz vplačanih prispevkov in plač posameznega zavarovanca. Vendar pa, kot sem že navedel, je zelo velik delež pokojnin in ostalih dajatev, ki so odmerjene od najnižje pokojninske osnove in tako bo tudi v bodoče.
Velja tudi obratno: precej je posameznikov, ki imajo precej nižje pokojnine, kot bi jih imeli, če bi upoštevali prispevke, ki so jih vplačali v pokojninsko blagajno.
Drži, zgornja meja je zelo problematična, saj je najvišja pokojninska osnova določena pri 4-kratniku najnižje. Imamo torej določene najvišje pokojnine, prispevki pa navzgor niso omejeni, zato nekateri posamezniki v blagajno vplačajo bistveno več, kot iz nje dobijo. To razmerje je po mojem mnenju neustrezno in "zastarelo".
Pokojninski sistem se mora vedno prilagajati razmeram na trgu delovne sile in seveda tudi plačam. V praksi se tako dogaja, da si veliko lastnikov podjetij izplačuje bruto plače v višini, pri kateri še imajo odmero od najvišje pokojninske osnove.
Po drugi strani tisti z najvišjimi plačami nesorazmerno veliko prispevajo na podlagi solidarnosti v pokojninsko blagajno. Takšna ureditev ni ravno stimulativna za zaposlovanje kadrov z visoko dodano vrednostjo. Nobena druga država v EU nima takšnega sistema, da bi nekdo plačeval prispevke od celotne plače, odmero pokojnine pa mu bi naredili od najvišje osnove. Praviloma imajo določen najvišji znesek, od katerega plačaš prispevke. Ča ta znesek s plačo presežeš, se ti prispevki ne povečujejo več.
Kako dobro so ljudje, ki se obračajo na vas, seznanjeni s pokojninskim sistemom?
Zelo različno. Nekateri si celo sami v excelu delajo zelo natančne izračune in projekcije svoje pokojnine, drugi ne vedo praktično čisto nič in želijo, da se jim zelo podrobno razloži vse pravice. Če bi moral oceniti za večino, bi rekel, da so precej dobro seznanjeni s svojimi pravicami. Sicer pa ZPIZ že po uradni dolžnosti pošlje zavezancem informativni izračun višine njihove starostne pokojnine.
Kadarkoli si je mogoče tudi narediti osebni informativni izračun bodoče starostne pokojnine z digitalnim kvalificiranim potrdilom ali EU/SI-PASS na spletni strani ZPIZ. Te storitve še vedno veliko zavarovancev ne uporablja in fizično vlagajo zahteve za informativni izračun višine starostne pokojnine. Veliko zavarovancev zaradi tega brez potrebe čaka na izračun informativnega izračuna od ZPIZ, čeprav bi si ga lahko sami zelo hitro naredili preko spletne strani zavoda.
Včasih se ljudje v Sloveniji na splošno preveč pritožujejo glede storitev javnega sektorja, ki nudi zelo veliko dobrih digitalnih storitev, a se jih premalo uporablja. Res pa je tudi, da bi se moralo uporabo teh storitev več oglaševati, saj tudi sam včasih najdem kakšno koristno e-storitev čisto slučajno na portalu e-uprava.
V zadnjem obdobju smo se že kar navadili, da proti koncu leta začnemo preračunavati, ali se zavarovancem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, splača upokojiti v tem letu ali počakati na naslednje leto. So še kakšne podrobnosti, na katere velja biti pozoren, ko si tik pred upokojitvijo?
To preračunavanje je povezano z rastjo povprečne plače v zadnjih letih. Ker če je rast povprečne plače v RS večja od uskladitve pokojnin v posameznem letu, je upokojitev ugodnejša v naslednjem letu in ne konec leta. ZPIZ je o tem začel tudi redno obveščati na svoji spletni strani in preko medijev. Seveda pa v praksi želijo nekateri zavarovanci tudi podrobnejše informacije, koliko točno bo to pomenilo v njihovem konkretnem primeru, za kar pa potrebujejo bolj natančen pregled izračuna.
