Mesec žensk
Sobota, 14. 3. 2026, 14.40
3 tedne, 6 dni
Intervju z Janijem in Saro Pavec
Jani Pavec ponosen na hčer Saro: Kopitar in Dončić sta si ustvarila izjemni karieri. Zakaj ne bi uspelo tudi njej?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,69
"Jaz sem zelo natančen človek. Če hočeš biti uspešen, morajo biti zadeve urejene. Zdi se mi, da sem to delavnost in natančnost dobro prenesel tudi nanjo," je za Siol.net povedal Jani Pavec, ki podpira glasbene sanje hčerke Sare.
Starejša hči Janija Pavca, dolgoletnega vodje skupine Atomik Harmonik, želi svojo glasbeno pot graditi v Los Angelesu. Tam je, kot nam je zaupala, že pripravila svoj prvi glasbeni album, katerega izid napoveduje v prihodnjih mesecih. Pavec ponosa nad prvorojenko ne skriva in v njen uspeh v mestu angelov resnično verjame. Če je uspelo Anžetu Kopitarju in Luki Dončiću, zakaj ne bi tudi njej, pravi. "Evropejci smo jim namreč zanimivi. Mislim, da nas vidijo kot 'delavčke', ker imamo toliko razširjenih znanj. Zdi se jim nemogoče, da sem jaz pevec in še režiser hkrati," je Pavec povedal za Siol.net. V skupnem pogovoru sta spregovorila tudi o njunem odnosu, najuspešnejših časih skupine Atomik Harmonik, njihovih dvoumnih besedilih ter prihodnosti skupine, katere del je po novem tudi Sara.
Poleg Sare ima Jani Pavec z ženo Nino še šestletno hčer Kajo.
O 16-letni Sari Pavec, ki ustvarja pod imenom Sara Grace, bomo gotovo slišali še veliko. Pred nekaj meseci je postala polnopravna članica in pevka skupine Atomik Harmonik, katere glasba jo zaradi očeta spremlja že od otroštva. A njene sanje segajo onkraj Atlantika, kjer bi rada postala prava popzvezdnica.
Največjo oporo na glasbeni poti ji zagotavlja oče, ki dobro ve, kako je čez noč postati glasbeni fenomen. S skupinama Ritem planet in Atomik Harmonik je Jani Pavec ustvaril glasbeno zapuščino, ki tudi po dveh desetletjih še vedno živi, njihove pesmi pa prepevajo tako mlade kot starejše generacije. Kot perfekcionist, ki ve, kako je doživeti slavo in prepoznavnost, Pavec pri ustvarjanju glasbe poudarja predvsem delavnost in natančnost – lastnosti, ki ju želi prenesti tudi na svojo hčerko.
Pred kratkim sta se vrnila iz Los Angelesa, kjer je Sara pripravljala izid svoje prve plošče za tuje trge. Lahko o tem povesta kaj več? Kakšno glasbo ustvarjate?
Sara Pavec: Ustvarjam popglasbo. V bistvu se celotna plošča vrti okoli dekleta, ki se je razšlo s fantom. Veliko pesmi je tudi o prijateljstvu in kako je to dekletu pomagalo iti čez razhod.
Jani Pavec: Album pripravljamo že tri leta. Tega ne dajemo na veliki zvon, ampak po naključju so se v medijih pojavile fotografije in vsi so me začeli spraševati o tem. Iskreno, nič se še ni zgodilo. Ona si tega preprosto želi. Ploščo je ustvarila skupaj z ameriškimi producenti, vsa besedila pa so njena. Vse se je začelo pred tremi leti, ko smo šli na neko konvencijo, kjer so jo opazili. Z ekipo, ki smo jo najprej izbrali, smo se opekli, zdaj pa imamo novo in že posnet album z 11 komadi. Pred kratkim smo bili poslovno znova v Los Angelesu, kjer pripravljamo celotno zadevo. Sara gre tja vsake pol leta, jaz pa vsako leto. Posnetih je že nekaj videospotov, imamo tudi profesionalne fotografije. Skratka, vse je pripravljeno na izid albuma. Kdaj točno to bo, še ne vemo.
Sara: Album bo gotovo izdan pred poletjem.
Jani: Mislim, da album ni pomemben toliko, kot so pomembni posamezni singli. In da Sara postane prepoznavna. Je pa do tega, da se kaj zgodi, še zelo dolga pot. Konec koncev – Kopitar in Dončić sta si ustvarila izjemni karieri. Zakaj ne bi uspelo tudi njej? Energije vložiš povsem enako ali si v Sloveniji ali pa v Los Angelesu. Zdaj pričakujemo, da bi se Sara čim prej vpisala na faks. Ko bo tam živela, bo vse lažje. To je zelo realno, stojimo na realnih tleh. Sicer je pa to izziv tudi zame, ker v Sloveniji poznam vse. Tam se zato mrežimo, da spoznamo čim več ljudi. Na srečo je v Los Angelesu tudi nekaj Slovencev, ki si med seboj pomagamo.
"Njegova glasba je bila vedno prisotna v mojem življenju," nam je o očetovi glasbeni zapuščini povedala Sara, ki je bila kot otrok "na vseh njegovih koncertih in veselicah".
Bili ste tudi na Grammyjih. Kako se je to zgodilo?
Sara: Povabil me je producent za nagrado po uspešnem sodelovanju. Rekel mi je, da ima še eno vstopnico in da bi bilo super, če bi prišla, da bi spoznala ljudi in se mrežila. Bilo je res vrhunsko.
Jani: To je bilo noro. Grammyji so na čisto drugi ravni. Že meni, ko sem jih samo peljal tja, je bilo noro. Mi iz Evrope na to gledamo čisto drugače. Ampak oni tako živijo. Los Angeles je narejen za šov industrijo. Za to živi celotno mesto in to se tudi opazi.
Prej ste omenili uspeh Kopitarja in Dončića. Mislite, da ima Sara kot pevka iz Slovenije možnost uspeha tudi na Grammyjih?
Jani: Mislim, da ima možnost. Evropejci smo jim namreč zanimivi. Veliko glavnih zvezd je danes Evropejcev. Mislim, da nas vidijo kot "delavčke", ker imamo toliko razširjenih znanj. Zdi se jim nemogoče, da sem jaz pevec in še režiser hkrati. Zato mislim, da imamo Evropejci veliko možnosti. Sploh pa Slovenci, ker smo jim eksotični. Kamorkoli smo šli, so bili navdušeni nad nami. Večina Američanov namreč nikoli ne gre v Evropo.
Katero lastnost drug pri drugem najbolj cenita in kaj ju moti?
Če se vrnemo na začetek skupine Atomik Harmonik, kako bi z nekaj besedami opisali obdobje, ko ste bili na vrhuncu?
Jani: Od začetkov je minilo že 22 let. Ko se oziram nazaj, na vse skupaj gledam zelo skulirano. Zdi se mi, da so sanje vsakega glasbenika, da doživi nekaj takšnega. Sam sem to doživel relativno pozno, star sem bil že 30 let. Prav vsakemu, ki se s tem ukvarja, privoščim, da nekaj takšnega doživi vsaj za pol leta – da ima toliko koncertov in se vse vrti okoli njega. Prijetno je, da si zapolniš svoj ego. Sploh za glasbenike, ki smo radi na odru. Smo pa imeli srečo. Bogovi so nam bili naklonjeni.
Vas na tisti čas vežejo samo lepi spomini ali tudi kakšni malce manj?
Jani: V življenju je tako, da tudi če doživimo kakšen padec, se spominjamo samo lepega. Okoli leta 2004 so se v Sloveniji rodili vsi rumeni mediji – Bojan Požar je imel časopis Direkt, rodila se je revija Nova in mi smo bili vedno na naslovnici. Na primer, takrat sem bil še z nekdanjim dekletom, ko so naju zgoraj brez fotografirali na plaži in pristala sva na naslovnici. Bile so torej tudi grde stvari. Ampak zdaj, po toliko letih, se spominjam samo lepih.
Dare Kaurič, ki je napisal večino vaših pesmi, je v intervjuju za Siol.net dejal, da je skupina nastala iz zafrkancije. To drži?
Jani: Ne bi rekel, da iz zafrkancije. Jaz sem režiser, za sabo imam več kot 800 videospotov in tisti čas sem delal za Kingstone. Leta 2003 smo šli na absolventa v Grčijo, kjer smo snemali videospot za pesem Republika Banana. Kaj se je zgodilo? Ves čas so bile neke zabave in dogodki, v nekem trenutku pa je DJ zavrtel Golico in v ljudeh se je nekaj zgodilo. Z Daretom sva se samo spogledala in si rekla, da bi morali v Sloveniji narodnozabavno glasbo preobleči v nekaj modernejšega. V bistvu smo se zafrkavali, da ko pridemo v Slovenijo, to res naredimo. In potem me je februarja 2004 Dare res poklical, da ima pripravljen komad. Jaz sem takrat že malo pozabil, da sva o tem sploh govorila. Rekel je, da potrebujemo enega fanta, dve dekleti in še harmonikarja. Tako kot imajo Avseniki.
Tisti čas sem se slučajno družil s Simonom Megličem iz skupine Bepop, ki je bil takrat v zvezi s Špelo Grošelj. Ves čas smo bili pri meni doma in se družili. Špeli, ki je bila takrat še pri Foxy Teens, sem to idejo omenil in je rekla: "Zakaj pa ne?". Res smo se dobro razumeli, ves čas smo skupaj igrali in prepevali, ne da bi sploh pomislili, da bi bili kdaj skupina. Najprej tudi ni bilo mišljeno, da bi bil jaz vokalist. Potem pa so me prepričali, češ da mi je ime Janez in sem pravi Slovenček. Potem pa sva s Špelo kar nekaj časa iskala še eno dekle, preizkusila sva jih zagotovo 50, kar je bilo za tisti čas ogromno. Potem sva našla Špelco (Špela Pavlin, op. p.), ki še zdaj poje pri nas, harmonikarja Frai Tonija pa sem poznal iz Kamnika. In tako se je zgodilo. S komadom Brizgalna brizga smo se leta 2004 prijavili na festival Melodije morja in sonca ter tam, ne da bi to verjeli in pričakovali, zmagali. Takoj po zmagi so me začeli klicati za koncerte. Mi pa smo imeli samo en komad. Rekel sem jim, naj mi dajo vsaj en mesec časa, da to naštudiram. In sem. Zgodil se je hit za hitom. Dve leti smo bili na prvem mestu po prodanosti, takrat so bili še CD-ji. Potem je sledilo norih pet let. Poskušali smo tudi v Nemčiji, ampak nemogoče je sedeti na dveh stolčkih hkrati. Če bi si želeli večjega uspeha, bi morali živeti tam.
Sara: In govoriti nemško.
Jani: Res je. Glavna težava je bila, da kot menedžer skupine nisem znal govoriti nemško. Čeprav smo posneli ploščo v nemščini, zdaj, ko gledam nazaj, vidim, da je bil jezik velika težava. Takrat namreč niso vsi govorili angleško, kot znamo danes. Danes to ne bi bila težava, takrat pa je zaradi jezika bila. Ker nisem imel pojma, so me "šetali", kolikor so me želeli. Nemogoče je bilo delati na takšen način. Veliko ljudi mi je očitalo, da nismo bili bolj aktivni v Nemčiji, ampak to je bilo nemogoče. Avsenikom to sicer uspeva, ampak oni imajo zapuščino svojega dedka, na njihove koncerte pa hodijo predvsem starejši.
Ljubezen do glasbe je tista, ki Janija in Saro Pavec najbolj povezuje.
Lahko bi rekli, da so besedila vaših pesmi nekoliko provokativna. Ste zaradi njih kdaj naleteli na kakšen odpor ali celo cenzuro radijskih in televizijskih postaj?
Jani: Smo. Dare je vsa besedila napisal malo dvoumno – kot je tudi zanj značilno. Na srečo je zadel. V primerjavi s tem, kar slišim zdaj, ko so besedila res vulgarna, so bila naša čisto lepa. Tisto ni bilo nič v primerjavi s tem, kar slišim zdaj. Zdi se mi, da se gre čez vse meje, in to mi ni všeč. Kolikor smo mi delali žgečkljivo, je bilo vseeno simpatično. Ni bilo vulgarno, kot je zdaj.
Ko je bila skupina na vrhuncu delovanja, ste bili zelo prepoznavni. Je zaradi tega kdaj trpelo družinsko in zasebno življenje?
Jani: Družine takrat še nisem imel, bil sem samski. Se je pa tako ali tako vse vrtelo okoli skupine Atomik Harmonik, drugega zame sploh ni bilo. Ob nedeljah popoldne smo imeli malo časa zase, preostalo je bilo pa samo delo. Vse je bilo podrejeno temu, od jutra do večera. V bistvu smo živeli za Atomik Harmonik.
Kakšni pa so bili razlogi, da je skupina prenehala delovati? Med občinstvom ste bili namreč zelo priljubljeni.
Jani: Čeprav smo bili še vedno zelo popularni, se nam je po šestih letih zdelo, da je to to. Špela si je takrat zaželela solo kariere, pri čemer sem jo podpiral. Ne glede na to, da se je zasedba menjavala, sva bila s Špelo ves čas glavna vokalista in najbolj prepoznavna. Špeli sem takrat privoščil, da poskusi in se nadgradi. In je poskusila. Ampak Atomik Harmonik je pač Atomik Harmonik. Potem pa se je v času korone spet združila prvotna ekipa. Žal ima Špela trenutno nekaj osebnih in zdravstvenih težav, zato je vskočila Sara.
S kakšnim ciljem ste se pravzaprav vrnili?
Jani: Bilo je čisto simpatično. Med nami tako ali tako nikoli ni bilo nobenih sporov. Špela mi je rekla, da če bosta z nami tudi Špelca in Frai Toni, je tudi ona za, in smo poskusili. Žal pa je potem sledila pandemija koronavirusa, ko se ni nič dogajalo. Po koncu smo imeli že kar nekaj koncertov, ki so bili presenetljivo zelo uspešni. Ko smo imeli prvi koncert, nisem mogel verjeti, da 18-letniki poznajo in pojejo vse naše komade. Zame je bilo to pravo presenečenje. Ko smo začeli, smo skupaj z Boštjanom Konečnikom, pa tudi Čuki so naredili narodnozabavni album, sceno prebili s harmoniko in mislim, da je tisto delo sadove obrodilo zdaj. Potem so svoje s Ti, Moja Rožica naredili tudi Modrijani in postali popularni. Zaradi vsega tega je današnji generaciji ta glasba številka ena.
Imata poleg glasbe še kakšen skupen hobi? Poglejte:
Sara se je skupini pridružila lani. Kaj je vplivalo na to odločitev, kdo je dal pobudo?
Sara: Imeli so en koncert, na katerega Špela na žalost ni mogla priti, in potem sem vskočila jaz.
Jani: Teden pred koncertom smo imeli vaje z bendom in Špele ni bilo. Sara je bila na vajah in sem ji rekel, naj nam pomaga vsaj toliko, da lahko gremo čez vajo. Potem pa sem videl, da pozna vse naše komade. Tega nisem vedel, prisežem. Ampak je logično, če je s tem zrastla. Sara zna čisto vse naše komade na pamet, medtem ko jih jaz ne znam. Potem smo imeli dva koncerta, v petek in soboto, in ona je prišla na oder. Opazil sem, da ljudje niso rekli niti bu, bilo je povsem enako, kot če bi bila na odru Špela. In takrat mi je bilo vse jasno. Kdo bi rekel, da je mogoče še boljše, ker na koncerte hodijo mlajše generacije, in da nismo na odru samo starci. Sploh pa zdaj, po moji nesreči, ko na odru sedim na stolu. Videl sem, da je vse super, Sara pa je – ne da bi jo sploh kaj spraševali – padla noter.
Tudi to povezavo med očetom in hčerko je bilo verjetno marsikomu lepo videti.
Jani: Po eni strani je lepo, po drugi pa ne, ker pojemo bolj žgečkljive pesmi. S hčerko je težko peti takšna dvoumna besedila. Tako da je na koncertih sploh ne pogledam in raje koketiram s Špelco. Na začetku mi je bilo res čudno, ker je večina naših besedil dvogovor med žensko in moškim. Zdaj pa smo to odmislili in teče.
Sara, kot je oče že omenil, ste odraščali s to glasbo in poznali njihove pesmi.
Sara: Res je. Bila sem na vseh njihovih koncertih in veselicah. To glasbo smo poslušali tudi v avtu. Če ni bilo interneta ali radijske povezave, smo si zavrteli CD in peli zraven. Njegova glasba je bila vedno prisotna v mojem življenju.
"V primerjavi s tem, kar slišim zdaj, ko so besedila res vulgarna, so bila naša čisto lepa. Tisto ni bilo nič v primerjavi s tem, kar slišim zdaj. Zdi se mi, da se gre čez vse meje, in to mi ni všeč," je Pavec komentiral besedila sodobnih glasbenih izvajalcev.
Kakšne pa so vaše sanje na področju glasbe? Želite biti samostojna izvajalka ali ostati članica skupine Atomik Harmonik?
Sara: Zagotovo bom del skupine, dokler se ne bom za vedno preselila v Ameriko. To je moj cilj. Do 18. leta bom verjetno še v skupini, razen če bomo prej prekinili delovanje, ampak upam, da ne. To namreč rada počnem in mi je všeč. Ko bom šla v tujino, pa se bom verjetno trudila samo za samostojno kariero. Želim si biti popzvezda.
Imate v glasbenem svetu kakšnega vzornika?
Sara: Taylor Swift, kraljico popa.
Izbrali ste si umetniško ime Sara Grace. Kako je to nastalo in ali ima kakšen poseben pomen?
Sara: V bistvu je to predlagal očijev prijatelj, ki je Kanadčan. Razložil mi je, da Grace pomeni veličastna. In potem smo rekli, da se Sara Grace sploh ne sliši slabo, in se strinjali s tem predlogom. Odločitev je bila skupinska. Včasih mi je mogoče malo žal, ker je v tujini veliko izvajalk s tem imenom, a navsezadnje se mi zdi, da odločitev za moje umetniško ime ne bi mogla biti boljša.
Vam je oče na vaši glasbeni poti dal kakšen koristen nasvet, na katerega se morda večkrat spomnite?
Sara: Najpomembnejši nasvet, ki mi ga je dal, je, naj se med nastopom ves čas smejim in gledam gor. V bistvu gre za neke majhne detajle, ki jih pri meni opazi, ko pojem. Zaradi njega imam to ves čas v glavi.
Jani: Jaz sem zelo natančen človek. Če hočeš doživeti uspeh, morajo biti zadeve urejene. Sem perfekcionist, tudi ko delam glasbene spote. Prepričan sem, da če ob začetkih skupine Atomik Harmonik ne bi bilo perfekcije, tudi ne bi bili tako uspešni. Takrat so nam vsi rekli, da bo to muha enodnevnica, saj imamo samo en komad. Običajno zadeve, ki hitro pridejo, tudi hitro potihnejo. Jaz pa sem bil vseeno star že 30 let in sem imel dovolj izkušenj, da sem lahko Atomike uspešno vodil toliko let. Že prej sem imel bend Ritem planet in hit Ustnice brez poljubov, zato je bilo lažje. Zdi se mi, da sem to delavnost in natančnost dobro prenesel tudi nanjo. Upam, da je to stvar, ki se je je prijela, ker brez tega uspeha ne bo.
Sara: Rad ima disciplino.
Jani: Res je. Saj se sliši grozno, ampak pri glasbi hočem, da je red. Ko je vse narejeno, pa si lahko sproščen in se imaš lepo.
"Ali naša družina sploh počne še kaj drugega, kot da se ukvarja z glasbo?" se je pošalil Pavec. In dodal: "Glasba nas združuje in z njo živimo."
S skupino ste bili v zadnjem času nekajkrat tudi del narodnozabavnih oddaj na TV Slovenija. Kako kot ustvarjalec takšne glasbe komentirate njihovo odločitev, da po res dolgem času ta glasba nima več oddaje ob petkih zvečer?
Jani: Teh odpovedi in umikov oddaj sem dal že veliko skozi. Menim, da je poslanstvo TV Slovenija, da skrbi za našo kulturno dediščino, tako glasbeno kot vso drugo. Enkrat se uredniki tega dobro zavedajo, drugič ne. Kdo sem jaz, da bi sodil odločitev urednika, da oddajo umakne? Upam, da vedo, kaj je prav. Ko ena oddaja odide, vedno pride neka nova.
Sara: Jaz pa pogrešam oddajo V petek zvečer, ker je bila edina, kjer so glasbo izvajali v živo in je imela odlično postprodukcijo. Zame je bila to najboljša slovenska oddaja vseh časov.
Jani: Se strinjam. Bila je res dovršena, verjamem pa, da so bili v ozadju veliki stroški. Presenečen sem bil, da so izpeljali kar tri sezone. Vsa čast Blažu Švabu. Oddaja Jožeta Potrebuješa pa je bila čisto nasprotje, po mojem mnenju je bila bolj ljudska. Če še omenim oddajo V petek zvečer, je zelo pripomogla k temu, da so vsi začeli v živo igrati tudi zabavno glasbo. Vsi izvajalci imajo zdaj tudi bobnarja, prej ga namreč niso imeli. Oddaja je pripomogla k temu, da se je raven glasbenih nastopov v živo dvignila. Ali to poslušalci vedo ali ne, ne vem, je pa energija zagotovo drugačna.
Kakšna je prihodnost skupine Atomik Harmonik? Želite še nastopati in izdajati nove skladbe ali se boste posvetili čemu drugemu glede na to, da si Sara želi kariere v tujini?
Jani: Sara je še mlada in bo gradila samostojno kariero. Gotovo bo izdala svojo ploščo. Ta trenutek je z nami, smo kot velika družina. Atomik Harmonik je takšen brand, da ni pomembno, ali je na odru Špelca, Marjanca, Jani ali kdorkoli drug, naša glasba je edinstvena, izoblikovali smo svoj stil. Pripravljen imamo že nov komad, ki ga bomo izdali kmalu. Še naprej bomo izdajali nove komade, o tem, kaj se bo zgodilo, pa ne razmišljam. Ostajamo v glasbi, to počnemo že vse življenje. Smo družina, ki živi z glasbo in v glasbi.
Ker so besedila njihovih pesmi nekoliko žgečkljiva, je bilo Pavcu na začetku težko. "S hčerko je težko peti takšna dvoumna besedila. Zdaj pa smo to odmislili in teče," nam je zaupal.
Preberite še:
