Četrtek, 8. 1. 2026, 10.42
21 ur, 32 minut
Manj dela za enako pokojnino: kaj prinaša novi ukrep 80/90/100 za starejše delavce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,19
Država z novim ukrepom spodbuja delavce in delodajalce, da z namenom prilagoditve delovne obremenitve delavcu omogočijo opravljanje dela s krajšim delovnim časom.
Starejši delavci lahko po novem pred upokojitvijo delajo manj, ne da bi bili zaradi tega prikrajšani pri pokojnini. Novi zakonski ukrep 80/90/100, ki velja od 1. januarja, omogoča dogovor o 80-odstotnem delovnem času, 90-odstotni plači in polnih pokojninskih pravicah. Kdo je do njega upravičen, kako se uredi v praksi in kaj to pomeni za delavce in delodajalce?
S 1. januarjem v Sloveniji velja nova možnost postopnega prehoda iz dela v upokojitev. Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I) namreč v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) dodaja novi člen 67.b, ki omogoča dogovor o krajšem delovnem času delavca pred upokojitvijo – tako imenovani ukrep 80/90/100. Gre za pomembno sistemsko novost, s katero želi država spodbuditi daljše ostajanje starejših na trgu dela, obenem pa zmanjšati njihovo delovno obremenitev.
Kaj pomeni ukrep 80/90/100?
Ime ukrepa zelo nazorno povzema njegovo bistvo. Delavec, ki izpolnjuje zakonske pogoje in se z delodajalcem dogovori za vključitev v ukrep, bo delal 80 odstotkov polnega delovnega časa (na primer 32 namesto 40 ur na teden), prejemal 90 odstotkov osnovne plače, ki bi mu pripadala za polni delovni čas, ter imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot da dela sto odstotkov, torej polni delovni čas.
Gre torej za kompromis med delom in prostim časom, pri katerem finančni in pokojninski položaj delavca ostaneta relativno ugodna, delodajalec pa obdrži izkušen kader.
Kdo je do tega upravičen?
Ukrep ni univerzalna pravica, temveč možnost, ki je vezana na izpolnjevanje določenih pogojev in soglasje obeh pogodbenih strank. Do ukrepa je upravičen delavec, ki:
- je zaposlen za polni delovni čas,
- izpolnjuje enega od dveh pogojev:
- doseže predpisano starost (v letu 2026 najmanj 58 let) ALI
- ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe,
- ni poslovodna oseba v enoosebni družbi ali zavodu,
- ni povezana oseba z delodajalcem (prepoved velja tudi za družinske člane).
Pomembno je poudariti, da pogoja starosti in pokojninske dobe nista kumulativna – zadostuje že eden od njiju.
Postopno zviševanje starostnega pogoja
Starostni pogoj se bo postopno zviševal. V letih 2026 in 2027 bo znašal 58 let, nato pa se bo do leta 2035 vsako leto povečeval za tri mesece, dokler ne doseže 60 let. Takšna ureditev sledi cilju postopnega prilagajanja trga dela starajoči se delovni sili.
Kako se uredi prehod na krajši delovni čas?
Ključno sporočilo nove ureditve je, da ne gre za samodejno pravico delavca, temveč za dogovor. Predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko poda delavec ali delodajalec, vendar mora druga stran s spremembo soglašati.
Sprememba se uredi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, v katerem se določijo nova višina osnovne plače (90 odstotkov), obseg delovnega časa (80 odstotkov) in razporeditev delovnega časa (na primer krajši delovni dnevi ali prost dan v tednu).
Zakon ne predpisuje, kako mora biti delovni čas razporejen – to je stvar dogovora in organizacije dela pri posameznem delodajalcu.
Brez nadur in dodatnih pogodb
Zaradi varovalnega namena ukrepa zakon izrecno določa, da delavec, ki koristi ukrep 80/90/100, ne sme opravljati nadurnega dela in ne sme z delodajalcem skleniti druge pogodbe o opravljanju dela.
Cilj zakona je torej zmanjšanje delovne obremenitve, ne pa zgolj formalno skrajšanje delovnega časa.
Kaj pa prispevki in pokojnina?
Prispevki za socialna zavarovanja se obračunajo od 90 odstotkov osnovne plače, torej od zneska, ki ga delavec dejansko prejema. Prispevke v celoti plača delodajalec, enako kot pri polnem delovnem času.
Za prihodnjo pokojnino pa je ključno, da se bo skladno z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) plača, prejeta v okviru ukrepa 80/90/100, preračunala na raven polnega delovnega časa. Obdobje dela s krajšim delovnim časom se bo tako štelo, kot da je delavec delal polni delovni čas, kar pomeni, da ukrep ne bo zniževal pokojninske osnove.
Letni dopust in regres ostajata nespremenjena
Delavci, vključeni v ukrep, ohranijo pravico do regresa za letni dopust v celotnem znesku. Število dni dopusta se ne znižuje samodejno, temveč je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu, pri čemer mora biti zagotovljena odsotnost z dela najmanj v trajanju štirih tednov na leto.
Možnost vrnitve na polni delovni čas
Če se delavec in delodajalec kasneje odločita, da ukrepa ne bosta več koristila, je tudi za prenehanje dogovora potrebno soglasje obeh strani. Delavec se v tem primeru vrne na pogoje, ki so veljali pred vključitvijo v ukrep.
Postopen prehod namesto nenadne upokojitve
Ukrep 80/90/100 predstavlja pomemben premik v razmišljanju o zaključku delovne kariere. Namesto nenadnega preloma med delom in upokojitvijo omogoča postopno razbremenitev starejših delavcev, ohranjanje njihovega znanja v delovnem procesu in hkrati varovanje njihove socialne varnosti.
Ali bo ukrep zaživel tudi v praksi, bo v veliki meri odvisno od pripravljenosti delodajalcev na dogovarjanje. Zakon pa jim daje jasno pravno podlago, da takšne dogovore tudi sklenejo.
