Četrtek, 1. 1. 2026, 13.40
2 meseca, 3 tedne
Ukrep 80/90/100: Most med delom in upokojitvijo
Z novim letom 2026 začenjajo veljati pomembne novosti, ki jih je prinesla septembra 2025 uveljavljena novela zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I). Med njimi izstopa tako imenovani ukrep 80/90/100, ki starejšim delavcem pred upokojitvijo omogoča krajši delovni čas ob skoraj nespremenjenih prejemkih. Na pomen in logiko tega ukrepa je v decembrskem Spotkastu opozoril tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, pri čemer je izpostavil, da novela hkrati zvišuje denarna nadomestila za brezposelnost in uvaja še nekatere druge spodbude za starejše na trgu dela. Ukrep tako predstavlja enega izmed socialnih odzivov na demografske spremembe in staranje delovne sile, ki jih v tem mandatu naslavlja aktualna vlada.
Kot je povedal minister v Spotkastu (tema se začne pri 31:20), je bil ukrep zasnovan kot odgovor na dejstvo, da številni starejši delavci zaradi zdravstvenih in fizičnih omejitev ne zmorejo delati do upokojitve pod enakimi pogoji kot prej. Namen ukrepa je omogočiti postopno razbremenitev dela ob ohranitvi socialne varnosti: delavec dela manj, prejema skoraj nespremenjen dohodek, prispevki pa se mu še naprej plačujejo v polnem obsegu. Ukrep je začel veljati s 1. januarjem 2026 in temelji na dogovoru med delavcem in delodajalcem, pri čemer država priznava prispevke, kot da bi delavec delal polni delovni čas.
Minister je v Spotkastu pojasnil, da je ukrep 80/90/100 nastal kot odgovor na realne omejitve starejših delavcev, ki pred upokojitvijo pogosto ne zmorejo več delati pod enakimi pogoji kot prej.
Več prožnosti v letih pred upokojitvijo
Sistem 80/90/100 omogoča delavcem tik pred upokojitvijo krajši delovni čas ob skoraj nespremenjenih prejemkih. Delavci, starejši od 58 let oziroma z dopolnjenimi 35 leti pokojninske dobe, bodo lahko delali 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemali 90 odstotkov plače, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se jim bodo obračunavali v polnem obsegu.
Poleg tega novela z današnjim dnem prinaša tudi višja denarna nadomestila za brezposelnost. Najnižje nadomestilo bo odslej znašalo najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače, pri čemer osnova za izračun nadomestila in trajanje pravice ostajata nespremenjena. Namen sprememb je okrepiti socialno varnost brezposelnih in bolje prilagoditi sistem razmeram na trgu dela.
Prednosti za delodajalce in širšo družbo
Ukrep 80/90/100 prinaša učinke tudi širše od posameznika. Delodajalcem omogoča, da zadržijo izkušen kader, ki bi sicer predčasno zapustil trg dela, hkrati pa olajša prenos znanja na mlajše sodelavce. Krajši delovni čas lahko pomeni večjo motivacijo, manj odsotnosti in boljšo delovno kondicijo starejših zaposlenih, kar se pogosto odrazi tudi v stabilnejši produktivnosti.
Na sistemski ravni ukrep prispeva k blaženju demografskih pritiskov: starejši delavci ostajajo dlje aktivni, zmanjšuje se tveganje prezgodnje brezposelnosti, hkrati pa se razbremenjujejo pokojninski in socialni sistemi. Gre za pristop, ki skuša podaljševanje delovne aktivnosti povezati z realnimi zmožnostmi zaposlenih, ne zgolj z administrativnimi pogoji.