Petek, 13. 2. 2026, 4.00
3 tedne, 2 dneva
Intervju
Mladi sanjajo o vplivništvu, a poklici prihodnosti niso na Instagramu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,97
Urška Slapšak je vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na CMEPIUS.
Slovenski trg dela se hitro spreminja. Digitalizacija, umetna inteligenca in zeleni prehod ustvarjajo nove priložnosti, hkrati pa povečujejo potrebo po tehničnem znanju in praktičnih spretnostih. Medtem ko si številni mladi želijo postati vplivneži, realnost trga dela kaže drugačno sliko: najbolj iskani postajajo strokovni poklici, od mehatronikov do naravovarstvenih tehnikov. Kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in zakaj postaja poklicno izobraževanje ena ključnih poti do varne zaposlitve, smo se pogovarjali z Urško Slapšak iz Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Na CMEPIUS že nekaj let zapored pripravljate kampanjo Bodi vedno vroča roba, s katero mlade, ki so pred vpisom v srednjo šolo, opozarjate na poklice prihodnosti. Kateri so poklici prihodnosti in zakaj?
Ko govorimo o poklicih prihodnosti, je težko izpostaviti le nekaj konkretnih nazivov, saj se trg dela hitro spreminja. Bolj kot o posameznih poklicih govorimo o razvojnih smereh in kompetencah, ki jih narekujejo sodobni izzivi. Digitalizacija, avtomatizacija, umetna inteligenca in zeleni prehod temeljito preoblikujejo trg dela – rutinska dela izginjajo ali se avtomatizirajo, hkrati pa narašča potreba po tehničnem znanju, prilagodljivosti, ustvarjalnosti in sposobnosti reševanja kompleksnih problemov.
Zato med ključne usmeritve prihodnosti zagotovo uvrščamo področja STEM – znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. Izobraževanje na teh področjih se lahko začne že v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter nadaljuje na terciarni ravni.
"Podatki kažejo, da bo morala Evropska unija do leta 2035 samo na področju tehnikov znanosti in inženirstva zapolniti približno 4,7 milijona delovnih mest. To jasno kaže, da bodo prav tehnična znanja in kompetence prihodnosti odločilne za konkurenčnost Evrope in zaposljivost mladih," je izpostavila Urška Slapšak.
Zakaj ste se odločili za izvedbo takšne kampanje in kakšni so njeni cilji?
S kampanjo želimo mladim, predvsem učencem zaključnih razredov osnovne šole, jasno predstaviti prednosti poklicnega in strokovnega izobraževanja ter na konkreten in praktičen način pokazati, v katero smer se razvijajo poklici prihodnosti.
V Sloveniji številni programi na srednjih poklicnih in strokovnih šolah, ne le v gimnazijskem in univerzitetnem okolju, razvijajo znanja s področij STEM. Poklicno in strokovno izobraževanje tako predstavlja pomemben temelj za nadaljnji študij ali neposreden vstop na trg dela.
Dodatno vrednost prinaša program Erasmus+, v katerega je vključena večina srednjih poklicnih in strokovnih šol. S sodelovanjem v mednarodnih projektih in mobilnostih dijaki poleg strokovnih znanj razvijajo tudi ključne kompetence prihodnosti, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, sodelovanje, čustvena pismenost ter sposobnost prilagajanja hitro spreminjajočemu se okolju.
"Ko smo skupaj z marketinško agencijo razmišljali o imenu kampanje, smo imeli v mislih predvsem to, da je treba pritegniti zanimanje mladih. Vroča roba pomeni nekaj, kar je zaželeno, iskano, aktualno in takoj pritegne pozornost," je dejala Slapšak. Na fotografiji je Lili Čadež.
V intervjujih z učenci osnovnih šol smo med željami za prihodnji poklic pogosto slišali, da si želijo postati vplivneži. Mi pa smo želeli pokazati, da so danes na trgu dela še bolj iskani in zaželeni poklici, kot so gradbenik, zdravstveni delavec, gostinec, mehatronik in številni drugi strokovni poklici. Ko takšne strokovnjake potrebujemo, nanje pogosto čakamo tudi več mesecev, kar jasno kaže, kako zelo so iskani.
S kampanjo zato sporočamo: če imaš prava znanja in spretnosti, si na trgu dela vroča roba. Ime kampanje hkrati ruši stereotip, da je poklicno in strokovno izobraževanje nekaj zastarelega ali manj vrednega. Nasprotno – predstavljamo ga kot sodobno, trendovsko in predvsem zelo relevantno za prihodnost.
Zakaj je pomembno, da se poveča delež mladih v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih s področja STEM?
Urška Slapšak
Ker se poklicne želje mladih kljub globokim spremembam v družbi, okolju in tehnologiji v zadnjih dveh desetletjih skoraj niso spremenile. Kot je pokazala raziskava OECD The State of Global Teenage Career Preparation, ki zajema 78 držav, med njimi tudi Slovenijo, si dekleta še vedno želijo postati zdravnice, učiteljice ali odvetnice, fantje pa računalničarji, športniki ali inženirji. Skoraj nihče pri 15 letih svoje prihodnosti ne vidi kot obrtnik, monter, upravljavec strojev, kmet ali gozdar. To je v globokem neskladju s potrebami na trgu dela in lahko vodi v brezposelnost mladih na eni strani in istočasno v pomanjkanje strokovnih kadrov na drugi strani.
Omenili ste prednosti poklicnega in strokovnega izobraževanja, katere so to?
Če je bilo poklicno in strokovno izobraževanje nekoč razumljeno kot druga izbira, bi moralo danes postati ena od prvih in enakovrednih izbir. Potrebe trga dela, tehnološki razvoj in zeleni prehod jasno kažejo, da družba potrebuje usposobljene strokovnjake s praktičnimi in tehničnimi znanji.
Kljub temu v družbi še vedno vztrajajo številni miti. Pogosto slišimo sporočila, kot so: "Pojdi na gimnazijo, da ti ne bo treba garati kot meni," ali "Na poklicno šolo gredo tisti, ki jim ne gre v šoli." Pogosto je tudi prepričanje, da poklicna pot pomeni omejene možnosti za nadaljnje izobraževanje in nižje prihodke.
Takšna razmišljanja ne odražajo več realnosti. Poklicno in strokovno izobraževanje danes omogoča nadaljevanje študija, specializacijo ter odlične zaposlitvene možnosti. Poleg bogato opremljenih učilnic in šolskih delavnic dijaki pridejo v stik z gospodarstvom, z okoljem, kjer bodo zaposleni kot odrasli. Trg dela ne pomeni samo prostora, v katerega vsak dan vstopajo njihovi starši, temveč ga spoznavajo tudi sami. V prvih letih bolj sramežljivo, proti koncu šolanja pa čedalje bolj pogumno in odločno. S sredstvi programa Erasmus+ imajo šole možnost, da svoje dijake pošljejo na prakso tudi v tuja podjetja ali pa na številna evropska ali svetovna tekmovanja iz določene stroke.
Tokrat ste v središče kampanje postavili poklica mehatronika in naravovarstvenega tehnika. Zakaj sta to poklica prihodnosti in za koga sta primerna?
Da bi mladi lažje razumeli področje v sistemu STEM ter kompetence prihodnosti, smo jih morali konkretizirati. To smo naredili z izbiro teh dveh izobraževalnih smeri, ki pokrivata tehnologijo in zeleni prehod. Mehatronik je že v tem trenutku deficitaren poklic in ga Zavod za zaposlovanje označuje kot enega od poklicev z največ napovedanimi zaposlitvami. Primeren je za mlade, ki jih zanimajo računalništvo in robotika, strojništvo in elektrotehnika.
Izobraževanje za mehatronika. Na fotografiji je Iztok Podpečan.
Naravovarstveni tehnik je novejši poklic, katerega čas zaradi zahtev, povezanih z zelenim prehodom, šele prihaja, čeprav je zaposljivost že zdaj dobra. Primeren je za mlade, ki jih zanimajo varstvo, opazovanje in analiziranje naravnega okolja, postopki ponovne uporabe in razvoj alternativnih virov energije.
Naravovarstveni tehnik
Programa mehatronik operater (poklicno izobraževanje) in tehnik mehatronike (strokovno izobraževanje) sta mladim dostopna po vsej Sloveniji. V šolskem letu 2025/2026 je bilo za oba programa skupaj razpisanih 970 vpisnih mest, zapolnjenih pa 748. Podobna je situacija pri programu naravovarstveni tehnik. V letošnjem šolskem letu je bilo na voljo 196 mest, zasedenih pa 103.
Omenili ste možnosti mobilnosti v tujini v okviru programa Erasmus+. So mladi dovolj seznanjeni, da jim je ta možnost na voljo tudi na poklicnih in strokovnih srednjih šolah?
Menim, da je sodelovanje v programu Erasmus+ za naše poklicne in strokovne šole postal standard za kakovost šole. Tako šole pogosto ocenjujejo tudi starši. Dijaki so z možnostmi mobilnosti seznanjeni že na informativnih dnevih. Zmotno je lahko edino prepričanje, da je mobilnost rezervirana le za "učno uspešne učence/dijake".
Eno od ključnih načel Erasmus+ programa je inkluzija oziroma dostopnost programa za vse, ne glede na omejene geografske, socialne, učne, zdravstvene omejitve. Zato šole redno opozarjajo na kriterije izbora, ki morajo to načelo tudi upoštevati.
V kakšnem obsegu je ta program na voljo mladim v poklicnih in strokovnih srednjih šolah?
Za program Erasmus+ na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja bo za razpis 2026 na voljo deset milijonov evrov, v programu pa sodeluje kar 70 od skupno 90 izobraževalnih zavodov, ki jih imamo v Sloveniji na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Od tega jih ima 61 tudi dolgoročno strategijo razvoja s pomočjo mednarodnih aktivnosti.
Sodeluje torej veliko šol, zagotovo pa si želimo, da bi bilo mladih, ki grejo na učno mobilnost, še več. A s sredstvi, ki so trenutno na voljo, to ni mogoče. Se pa lahko pohvalimo s skoraj stoodstotno porabo sredstev, ki so na voljo za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Leta 2024 se je učne mobilnosti v tujini udeležilo 2.312 dijakov iz poklicnih in strokovnih programov, število pa vsako leto narašča. Ne smemo pozabiti tudi na vse tuje dijake, ki pridejo v slovenska podjetja in šole in tako prispevajo k temu, da se internacionalizirano okolje ustvarja tudi doma in tako razvija medkulturne kompetence.
Ali izkušnje iz tujine povečujejo tveganje, da bi mladi tam tudi ostali?
Naj odgovorim z odzivom enega od dijakov, ki je po udeležbi v Erasmus+ zapisal takole: "Bi delal za nekaj časa v tujini, ne bi pa živel ves čas tam. V Sloveniji se dobro živi. Videl pa sem, da se vse da, in sem še bolj prepričan o svojem poklicu."
Večina dijakov pride nazaj z znanjem in izkušnjami, ki jih potem implementirajo tukaj in za nas. Redki se po končanem šolanju odločijo za delo v tujini, a ne zato, ker so se udeležili mobilnosti, temveč zato, ker jim pri nas sistem, vsaj na področju njihovega poklica, ne nudi dovolj. Je pa res, da se slovenski dijaki in dijakinje na mobilnosti zelo izkažejo, so delovni, zanesljivi in skrbni, tako da si delodajalci pogosto želijo, da bi jih lahko "obdržali" oziroma da bi se vrnili k njim za počitniško delo. Ne glede na to bojazni, da bi ostali v tujini, nimamo.
Včasih spregledamo tudi pomemben podatek, da ima Slovenija več vhodnih kot izhodnih mobilnosti, torej koliko znanja, izkušenj in nenazadnje priložnosti pride v Slovenijo, pa jih tudi ne znamo izkoristiti.
Zakaj je mobilnost v času izobraževanja tako pomembna za osebni in poklicni razvoj mladih?
Na začetku sem omenila kompetence prihodnosti. Leta 2023 je bil Erasmus+ v Sloveniji in Evropi deležen obsežne vmesne evalvacije. Rezultati so bili konkretni. Mobilnost ima velik vpliv na razvoj osebnih in strokovnih kompetenc. Udeleženci mobilnosti poročajo, da znajo bolje reševati različne izzive in naloge, se hitreje odzivati na spremembe ali nepredvidene situacije, hitreje so se sposobni uvesti v nove naloge, osvojiti nova orodja ali se znajti v novih delovnih okoljih. Bolje razumejo svoj poklic in imajo boljše razumevanje o tem, kaj jih v okviru tega poklica bolj zanima, kaj bi delali raje in česa sploh nočejo. Usvojijo tudi strokovne izraze v tujem jeziku, izboljšajo svoje analitično in kritično razmišljanje, znajo se bolje organizirati, so bolj podjetni, samostojni in samozavestni.
Zelo pomembne so tudi tako imenovane "mehke" kompetence, povezane s poslovnim razvojem, torej kako mrežiti, izpeljati posel, se pogajati, se znajti v drugem okolju, v tujem jeziku, kaj pomeni ekipno delo, kako se prilagajati delovnim navadam druge kulture in podobno, je še poudarila Slapšak.
Za mnoge mlade in njihove starše pa so celo bolj od strokovnih pomembne tiste izkušnje, ki vplivajo predvsem na osebnostni razvoj. Mnogi mladi prav preko udeležbe v programu Erasmus+ prvič doživijo izkušnjo resnične samostojnosti, nekateri prvič potujejo z letalom, se prvič srečajo s kulturami, ki so močno drugačne od naše. Zelo se jih dotaknejo socialne razlike, ki jih vidijo. Vrnejo se bolj strpni in odprti, naučijo pa se tudi upravljanja lastnim denarjem, samostojnega razporejanja časa in sprejemanja lastnih odločitev. Ena od izjav dijakinje je bila tudi, da po mobilnosti lažje shaja v kulturno in jezikovno raznolikem razredu v domači šoli.
Kako izkušnja mobilnosti vpliva na samozavest mladih, ki morda doma niso prepoznani kot uspešni?
Neprecenljivo. Znajdejo se namreč v situacijah, v katerih predvsem sami sebi dokažejo, česa vsega so sposobni. Tako pridobijo zavedanje, da zmorejo, da bodo preživeli, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah in kje se bodo v življenju znašli. Včasih resnično dobimo kar kurjo polt in solze v očeh, ko beremo njihove odzive.
Naj zato zaključim kar z odzivom ene od dijakinj, ki je po udeležbi v Erasmus+ zapisala: "Zdaj si več upam, upam si vprašati in se pri tem ne bojim, da bom izpadla neumna. Zdaj sem bolj samozavestna." Drugi dijak je zapisal: "Na mobilnosti sem bolje spoznal samega sebe, ugotovil sem, kako lahko tudi svoje slabe lastnosti obrnem sebi v prid in se iz njih nekaj naučim."
Urška Slapšak
