Četrtek, 8. 1. 2026, 11.22
21 ur, 4 minute
Fiskalni svet opozarja na visoko rast primanjkljaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Fiskalni svet je opozoril, da je visok primanjkljaj ob koncu leta izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike, kot so zimski regres, zimski dodatek za upokojence in dodatno financiranje zdravstvene blagajne, ne pa iz izrednih razmer, kot je veljalo v preteklih letih.
Primanjkljaj državnega proračuna se je lani občutno povečal, pri tem pa v nasprotju s prejšnjimi leti ni izhajal iz izrednih razmer, pač pa predvsem iz ukrepov ekonomske politike. Tekoča poraba celotnega sektorja država se je povečala precej bolj od ocenjene rasti BDP, kar je z vidika vzdržnosti javnih financ tvegano, opozarja fiskalni svet.
Prihodki državnega proračuna so se povečali manj kot leto prej, pri tem pa so bila glavni vir rasti evropska sredstva, ne domači viri. Ti so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.
Odhodki petkrat hitrejši
Odhodki državnega proračuna brez interventnih ukrepov so se medtem povečali za 14,8 odstotka, kar je petkrat hitreje kot leto prej, je zapisal fiskalni svet. Kot opaža, je bila ta rast široko osnovana, ključni razlog zanjo pa vidi v višjih stroških dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa.
Stroški dela so bili lani za 14,1 odstotka višji kot leto prej. Večina rasti je posledica začetka uvajanja novega plačnega sistema s prvima dvema obrokoma, izplačanima pri plačah za januar in oktober. Decembra je bil izplačan še zimski regres v obsegu 120 milijonov evrov.
Več v obrambo, železniško infrastrukturo in ceste
Odhodki za investicije so se po krepitvi v zadnji tretjini leta v vsem letu 2025 povečali za okoli petino. Približno polovica rasti je bila posledica večjih investicij na področju obrambe. Investicije v železniško infrastrukturo so se povečale za okoli 40 odstotkov, medtem ko so se investicije v cestno infrastrukturo zmanjšale za okoli četrtino.
Fiskalni svet še ugotavlja, da se je realna tekoča poraba celotnega sektorja država drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne gospodarske rasti. Podobno dinamiko lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih. Javna poraba se torej povečuje hitreje, kot dolgoročno raste sposobnost gospodarstva za ustvarjanje prihodkov. To se zdi fiskalnemu svetu še posebej problematično, saj je tekočo porabo praviloma težko zmanjšati, ko so določene pravice uveljavljene. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države, meni.
Glede dolga države pa je fiskalni svet zapisal, da se je njegov delež v BDP do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije. Po deležu dolga je Slovenija v zgornji polovici držav članic EU.
