Pišljar zaslužil še na račun Hojsovih vojnih veteranov

V središču zgodbe je nepremičnina na Cankarjevi cesti v Ljubljani, ki stoji neposredno ob zgradbi SNG Opera in balet, streljaj od državnega zbora. V njej je bil več let sedež Nove Slovenije (NSi). Na tej lokaciji je bil tudi dom Fundacije Lojzeta Peterleta, dolgoletnega evropskega poslanca te stranke in nekdanjega predsednika Demosove vlade.

Morda vas zanima še:

​Marjan Pišljar zaslužil 1,5 milijona pri Savi Re, zdaj bi kupil Vinakoper

Ko je kupoval delnice državnega podjetja, je izgubil. Zdaj si je z državo to povrnil.

Pišljar kupi in dražje proda

Prejšnji mesec je nepremičnina dobila novega lastnika – Združenje VSO, ki je v javnosti najbolj znano po pripravi lastne proslave ob dnevu državnosti. To je sredi septembra kupilo poslovne prostore v pritličju zgradbe na Cankarjevi cesti. Za nepremičnino je združenje plačalo 393 tisoč evrov prodajalcu – podjetju Metalka Commerce, ki ga obvladuje Pišljar.

Toda Metalka Commerce je bila pred tem lastnik nepremičnine le dva meseca. Še v začetku julija so bili poslovni prostori, veliki okrog dvesto kvadratnih metrov, v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL). Nato jih je prodala na javni dražbi, na kateri je s svojo ponudbo zmagala Metalka Commerce. Cena: 366.700 evrov.

Že videno na Savi Re

Zgolj v dveh mesecih je tako podjetje iz kroga Marjana Pišljarja s preprodajo prostorov Združenju VSO zaslužilo dobrih 26.000 evrov pred obdavčitvijo. To je enako sedmim odstotkom cene nepremičnine, po kateri jo je kupilo na dražbi.

Pri tem velja upoštevati, da je Metalka Commerce verjetno morala plačati še davek na promet od nepremičnine in kapitalski dobiček.

V začetku leta je Metalka Commerce Pozavarovalnici Sava za 5,1 milijona evrov prodala nekdanjo poslovno stavbo ACH, ki jo je le pol leta prej od tega finančnega holdinga kupila za 3,6 milijona evrov. Posel je s položaja pred časom odnesel prvega moža pozavarovalnice Zvonka Ivanušiča. 

Kako je mogoče, da je Pišljarju spet uspelo najti nepremičnino in jo takoj zatem po višji ceni prodati novemu kupcu?

Metalka Commerce je Pozavarovalnici Sava za 5,1 milijona evrov prodala nekdanjo poslovno stavbo ACH, ki jo je le pol leta prej od tega finančnega holdinga kupila za 3,6 milijona evrov. Posel je s položaja odnesel prvega moža pozavarovalnice Zvonka Ivanušiča.  Foto: STA ,

Prenavljali bi, a jih je premamil Hojs

"Za poslovni prostor na Cankarjevi cesti smo se potegovali na javni dražbi, saj smo ocenili, da gre za zanimivo nepremičnino, ki bi ji z adaptacijo precej povišali ceno," odgovarja Franc Ziherl, direktor Metalke Commerce, ki jo je Pišljar lani uradno prodal hrvaškemu državljanju Slavenu Vukoviću, svojemu dolgoletnemu poslovnemu partnerju. Kljub temu naj bi v njej zadržal vse vzvode odločanja.

"Po našem nakupu na javni dražbi se je za nakup poslovnega prostora od nas začelo zanimati Združenje VSO. Zaradi njihovega resnega zanimanja in podane ponudbe smo se odločili, da nepremičnino brez adaptacije prodamo takoj," dodaja Ziherl.

Tudi Hojs nam je dejal, da so se za prostore začeli zanimati po tem, ko so bili že prodani. "Ko smo izvedeli, da NSi zapušča prostore, smo se pozanimali o tem, kdo je novi lastnik in se obrnili nanj," je pojasnil Hojs.

O skoraj dve desetletji dolgi povezanosti med Marjanom Pišljarjem in Zoranom Jankovićem, županom MOL, ki je Metalki Commerce prodaja prostore, smo že poročali.

"Javne dražbe se je udeležilo več dražiteljev. Podjetje Metalka Commerce je ponudilo najvišjo izklicno ceno, zato se je nepremičnina prodala uspelemu dražitelju," so nam pojasnili na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami.

Od kod denar za nepremičninski posel

Spet drugo vprašanje je, kako je Združenje VSO uspelo zbrati denar za nakup prostorov v središču mesta. Po podatkih iz bilanc velikih presežkov na računu nima. 393 tisoč evrov vreden nakup nepremičnine, ki je enak skoraj štirikratniku lanskih prihodkov združenja, je verjetno financiralo iz dveh virov:

Združenje VSO je za nakup nepremičnine pri Sberbank najelo 280 tisoč evrov posojila, ki ga mora vrniti v naslednjih desetih letih. Foto: STA ,

1. Z najemom 280 tisoč evrov posojila pri Sberbanki po obrestni meri 2,91 odstotka, ki ga mora združenje vrniti v naslednjih desetih letih. Lani je združenje, ki se v pretežni meri financira iz proračuna, članarin in donacij, ustvarilo 107 tisoč evrov prihodkov. Pri tem je imelo dobrih 22 tisoč evrov presežka nad odhodki. To je šest tisoč evrov manj od vrednosti povprečne letne glavnice, ki jo mora združenje prihodnje desetletje plačevati Sberbanki.
2. S proračunskim denarjem, ki ga je letos dobilo na podlagi javnega razpisa ministrstva za obrambo. Gre za 114 tisoč evrov, ki jih je združenje v celoti prejelo do septembra, torej prav v mesecu, ko je kupilo nepremičnino.

S tem so skupaj zbrali 394 tisoč evrov, torej tisoč evrov več od vrednosti nakupa nepremičnine.

(Ne)namenska poraba državnega denarja?

Ključno vlogo pri financiranju posla je imela torej država. A prav s tem bi lahko imelo Združenje VSO težavo. Razpis, ki ga je objavilo ministrstvo za obrambo, je namreč uradno namenjen financiranju dejavnosti veteranskih združenj in ne njihovim nepremičninskim poslom.

"Vse naloge, ki smo si jih zadali v prijavi na razpis, bomo izpolnili. Ali kdo Zvezo združenj borcev za vrednote NOB sprašuje, za kaj porabi dobljeni denar?" se sprašuje Aleš Hojs. Foto: Bojan Puhek

Vsako združenje, ki je upravičeno do javnega denarja, je tako moralo ministrstvu predložiti program dela in aktivnosti, ki jih bo izpeljal s temi sredstvi. Pri Združenju VSO so med njimi organizacija državne proslave, ki se je udeležujejo visoki predstavniki opozicijske SDS, okrogle mize, strelska tekmovanja in drugi dogodki. 

Poročati bodo morali ministrstvu za obrambo

So torej v Združenju VSO s tem, ko so prejeti denar porabili za nakup nepremičnine, nenamensko porabili državna sredstva? "Ne gre za nenamensko porabo denarja," odgovarja Hojs. "Vse naloge, ki smo si jih zadali v prijavi na razpis, bomo izpolnili. Ali kdo Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) sprašuje, za kaj porabi dobljeni denar?" se sprašuje Hojs.

Na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi Andreja Katič, so nam pojasnili, da bo moralo Združenje VSO, tako kot ostali prejemniki sredstev, letno poročilo z dokumentacijo o namenski porabi sredstev in opravljenem delu posredovati do konca marca.

Hojs: Odpiramo muzej osamosvojitve

"Ob nenamenski porabi sredstev mora društvo ustrezen del prejetih sredstev na zahtevo ministrstva vrniti v državni proračun. Način vrnitve je določen v pogodbi o sofinanciranju. Za verodostojnost podatkov v vlogi in poročilu jamči s podpisom zastopnik društva ali zveze," so poudarili na ministrstvu, ki je lani in letos veteranskim organizacijam skupaj razdelilo skoraj 2,3 milijona evrov. V tem času je združenje, ki je bilo ustanovljeno decembra 2010, od države prejelo 156 tisoč evrov.

Kljub naložbi v nove prostore pa v Združenju VSO sedeža združenja ne bodo selili. "Ta ostaja na Zaloški cesti v Ljubljani. V novih prostorih bomo naredili muzej slovenske osamosvojitve. Načrtujemo, da ga bomo odprli do konca leta," napoveduje Hojs, dolgoletni član NSi, ki je bil letos izključen iz stranke, že več let pa je politično bližje SDS. V drugi vladi Janeza Janše je bil obrambni minister.

Združenje vodi cvet desnice 

Tudi sicer imajo v organih združenja ključne položaje osebe, ki so tako ali drugače povezane s slovenskim desnosredinskim političnim polom.

V organih združenja VSO imajo ključne položaje osebe, ki so tako ali drugače povezane s slovenskim desnosredinskim političnim polom. Eden izmed njih je tudi Božo Predalič. Foto: Matej Povše

Generalni sekretar združenja je Božo Predalič, član SDS, ki je enako funkcijo opravljal v času prve Janševe vlade. Bil je tudi nadzornik Istrabenza, ko ga je vodil Igor Bavčar, član predsedstva združenja, v katerem med drugim sedijo še poslanec SDS Franc Breznik, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, nekdanji prvi železničarski sindikalist Slavko Kmetič, brigadir Tone Krkovič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel … 

Združenje je bilo pred šestimi leti ustanovljeno na pobudo Janše, Krkoviča, Bavčarja in Peterleta, ki ni več član združenja. Po oceni Hojsa namreč Peterle ni bil primeren govorec za proslavo ob 25. obletnici osamosvojitve, ki jo je organiziralo združenje.