Janša proti Peterletu – tokrat v Bruslju

Nekdanji predsednik prve slovenske vlade in dolgoletni predsednik stranke Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), predhodnice Nove Slovenije, je eden od kandidatov za predsednika Evropskega parlamenta.

Na tem položaju bi nasledil Martina Schulza, nekdanjega predsednika skupine Socialistov & demokratov (S&D), ki mu drugi dveinpolletni mandat poteče konec leta.

Že skoraj dve desetletji v Bruslju in Strasbourgu velja nepisano pravilo, da si mesto predsednika na pet let izmenjujeta dve najmočnejši politični opciji: Evropska ljudska stranka (EPP) in skupina (S&D). To pomeni, da je zdaj za imenovanje svojega kandidata na vrsti EPP, v katero spada tudi Peterle, ni pa nujno.

Zakaj SDS nasprotuje Peterletu

Med glavnimi imeni, ki krožijo po bruseljskih hodnikih, ob Francozu Alainu La Massoureju, predsedniku odbora za proračun v prejšnjem sklicu parlamenta, Irki Mairead McGuiness in Italijanu Antoniu Tajaniju, nekdanjem evropskem komisarju za promet, ki je v Sloveniji najbolj znan kot nasprotnik uvedbe vinjet, pogosto omenjajo tudi Lojzeta Peterleta. Evropski poslanci bodo o predsedniku parlamenta glasovali 17. januarja.

Morda vas zanima tudi:

Ljudmila Novak: Žal voditelj SDS Janez Janša ne gre v pravo smer #video

To je mož, ki je prodal prva slovenska podjetja tujcem

Čudež Andreja Plenkovića: kaj čaka Slovenijo

Po naših informacijah je Milan Zver Lojzetu Peterletu sporočil, da ga SDS ne bo podprla. Foto: Ana Kovač

A v nasprotju z nekaterimi potencialnimi tekmeci naj bi Peterletu podporo že odrekli doma – v SDS, ki ima v Evropskem parlamentu v skupini EPP tri poslance: Milana Zvera, Romano Tomc in Patricijo Šulin. V najmočnejši stranki slovenske desnice naj bi Peterletu že dali vedeti, da na njihovo podporo ne more računati. To naj bi po naših informacijah predsedniku nekdanje Demosove vlade sporočil Zver.

Razlog: zamere, ki jih do Peterleta goji predsednik SDS Janez Janša.

Peterle: Sem kandidat

"Vesel sem, da so moji slovenski kolegi skupine EPP vzeli mojo namero z naklonjenostjo na znanje," je Peterle včeraj odgovoril na naše vprašanje, ali pri kandidaturi uživa podporo vseh slovenskih poslancev skupine EPP, torej iz SDS in SLS.

"V čast mi je, da se lahko potegujem za položaj predsednika Evropskega parlamenta. Ugotovil sem, da številni moji kolegi, ne samo znotraj moje politične skupine, delijo prepričanje, da sem s svojimi političnimi izkušnjami, s proevropskim profilom in s svojim značajem kvalificiran za to," je poudaril Peterle.

Na vprašanje, ali držijo informacije, da ga je Milan Zver že obvestil, da vrh SDS ne podpira njegove kandidature, Peterle ni odgovoril.

"V čast mi je, da se lahko potegujem za položaj predsednika Evropskega parlamenta," pravi Lojze Peterle. Foto: Bor Slana

Bogovič se boji "še ene slovenske zgodbe"

"Resnično upam, da ne bomo priča še eni slovenski zgodbi. Več o tej temi za zdaj res ne bi želel govoriti," nam je včeraj dejal evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke in nekdanji predsednik SLS Franc Bogovič. Informacij o tem, da SDS ne namerava podpreti Peterleta, ni hotel komentirati.

"Če se bo Lojze Peterle odločil za kandidaturo, jo bom seveda podprl. Gre za prepoznavno ime z dolgo politično kilometrino. Slovensko vlado je vodil v najtežjih, osamosvojitvenih časih, kar nekaj pomeni," je dodal Bogovič.

Janša in Peterle – dve desetletji in pol zgodovine

Odnos med Janšo in Peterletom ima dolgo zgodovino.

Nekdanja politična soborca sta se začela zapletati v spore že v času osamosvojitve. Jeseni 1991, še v času brionskega moratorija, je Janša skupaj s Petrom Jambrekom, enem od vodilnih ideologov Demosa, zahteval zamenjavo Peterleta in predsednika skupščine Franceta Bučarja.

Tri leta pozneje, ob izbruhu afere Depala vas, ki je Janšo stala položaj ministra za obrambo, Peterletova SKD ob interpelaciji ni podprla Janše. Sledil je Janšev postopni pritisk na krščansko demokracijo, ki se je stopnjeval z ustanovitvijo krščanskega foruma SDS in prestopom SDS iz socialistične internacionale v vrste EPP.

Že konec 90. let je Janša postal najmočnejša politična figura slovenske desne sredine. SKD, nekoč najmočnejša stranka tega pola, je po združitvi z SLS izginila z domačega političnega prizorišča. Peterle se je pridružil NSi, ki jo je vodil Andrej Bajuk, leta 2004 je bil izvoljen v Evropski parlament, dve leti pozneje pa postal podpredsednik EPP, odgovoren za informacijsko družbo.

Janez Janša je Lojzeta Peterleta obtožil, da je pomagal pri majanju Bajukovega položaja v NSi, zaradi česar naj bi stranka izpadla iz državnega zbora.

Kaj Janša te dni očita Peterletu

V zadnjem desetletju je Janša vsake toliko časa besedne puščice usmeril v Peterleta. Leta 2014, ko je bil v zaporu na Dobu, je Peterletu očital, da se je udeležil enega od dogodkov Foruma 21. Junija letos je Peterle protestno izstopil iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) zaradi ovadbe, ki jo je to vložilo proti nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu.

V nedavnem intervjuju za televizijsko postajo Nova24 je Janša Peterleta obtožil, da je leta 2008 z javnimi pismi pomagal pri majanju Bajukovega položaja v NSi, zaradi česar naj bi stranka na volitvah istega leta izpadla iz državnega zbora.

Še bolj brutalno je Janša obračunal z NSi, ki jo je po njegovem mnenju prevzel "homoseksualni lobi, ki ima močne lovke v Katoliški cerkvi, delu gospodarstva, državni administraciji in represivnem aparatu".

Peterle – Novakova – Janša

Čeprav je Peterle leta 2007 v drugem krogu predsedniških volitev prepričljivo izgubil proti Danilu Türku, na slovenskem notranjepolitičnem parketu med vsemi politiki z desnosredinskega političnega pola kotira najvišje.

Po zadnji anketi Mediane, ki jo je v nedeljo objavil POP TV, je Peterle na lestvici najbolj priljubljenih politikov na šestem mestu, takoj za njim pa je predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je septembra napovedala, da bo vnovič kandidirala za predsednico stranke na novembrskem kongresu.

Janša je v isti anketi zasedel šele osemnajsto mesto. Že avgusta je Novakova dala vedeti, da koalicija z SDS, dokler jo vodi Janša, ni mogoča. "Dokler je na čelu te stranke takšen voditelj, ki dela negativne zgodbe, si ne morem predstavljati, da lahko to potegne Slovenijo naprej," je takrat dejala Novakova.

Ob tem je napovedala oblikovanje "tretjega stebra zavezništev za prihodnjo politiko, ki bo presegalo strankarske ovire".

Ljudmila Novak pravi, da koalicija z SDS, dokler jo vodi Janez Janša, ni mogoča.

"Pomladna stran, kot smo jo poznali, ne obstaja več"

Peterle je bil tudi razlog za nedavno dokončno izključitev Aleša Hojsa, predsednika Združenja VSO in zagovornika tesnejšega sodelovanja z SDS, iz NSi. Hojs je namreč presodil, da Peterle ni primeren govorec za proslavo ob 25. obletnici osamosvojitve, ki jo je organiziralo združenje.

"Pomladna stran, kot smo jo poznali, ne obstaja več. Računam na novo, mlado generacijo, ki bo razumela sporočilo pomladi," je junija, nekaj dni pred obletnico razglasitve državnosti, dejal Lojze Peterle.

Kdo bo predsednik Evropskega parlamenta

Tekma za predsednika Evropskega parlamenta je za zdaj še povsem odprta.

Medtem ko naj bi med kandidati EPP najbolje kazalo La Massoureju in McGuinessovi, se temu položaju očitno ne nameravajo odpovedati socialisti. Ne glede na nepisani dogovor med EPP in socialisti, ki je bil prekinjen le enkrat – med letoma 2002 in 2004, ko je Evropski parlament vodil predstavnik liberalcev Pat Cox –, je vse več znamenj, da se bo Martin Schulz, nekdanji kandidat za predsednika Evropske komisije, potegoval za še en mandat. 

Toda to namero mu želi del poslancev preprečiti z razpravo o spremembi poslovnika, ki bi omejil število mandatov predsednika parlamenta na največ dva. S tem bi Schulzu preprečil kandidaturo.

Vse več je znamenj, da se bo Martin Schulz potegoval za še en mandat. Foto: Reuters
"Prihod predstavnika EPP na čelo Evropskega parlamenta bi porušil ravnovesje med političnimi skupinami v Bruslju, ki ga je treba ohraniti zato, da institucije lahko delujejo. V tem primeru bi vse ključne vzvode obvladovala EPP. Tudi Svet EU namreč vodi Donald Tusk iz EPP, zato verjamem, da bo tudi predsednik komisije Jean-Claude Juncker podprl Schulza," poudarja podpredsednica S&D v Evropskem parlamentu Tanja Fajon.

Če bi koalicija med EPP in S&D razpadla, bi moral Juncker novo koalicijo iskati med preostalimi sedmimi političnimi skupinami. Dodatna težava za EPP je, da za zdaj nima enega res močnega kandidata. 

"Skladno s sporazumom S&D in EPP, po katerem predsedovanje Evropskemu parlamentu v drugi polovici mandata pripade EPP, se je ta odločila, da bo s proceduro izbrala svojega kandidata in skladno s tem začela postopek za izbiro kandidata," je poudaril Peterle. Dodal je, da "je bil gospod Manfred Weber, predsednik skupine EPP, jasen tudi v tem, da kandidatov ne predlagajo nacionalne delegacije".