Ponedeljek, 30. 12. 2019, 12.10
4 leta, 3 mesece
Opozicija ekstremov: Mesec, Janša in Tonin proti Šarčevi vladi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,94
29
Levica je novembra dokončno končala sodelovanje z vlado Marjana Šarca, ki ga je zaznamovalo veliko vzponov in padcev. Zdaj v opoziciji glasuje usklajeno s svojimi čistimi političnimi nasprotniki, kot sta NSi in SDS. Tako so se proti sredinski vladi Marjana Šarca poenotili glasovi skrajne levice in desnice. "Levica svoja radikalnejša stališča, katerih realizacija ni utemeljena na realnih osnovah, mnogo lažje ustrezno zastopa v opoziciji," poudarja analitik Rok Čakš.
Novembra sta se koalicija in Levica dokončno razšli. V sodelovanju je sicer pokalo že dalj časa, sodelovanje pa se je popolnoma razdrlo na odboru za delo v DZ, ko je potekala razprava o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Levica je tako dokončno postala "prava" opozicijska stranka.
Takrat je koordinator Levice Luka Mesec vladi Marjana Šarca očital, da je glasove iskala pri opozicijski SNS Zmaga Jelinčiča in SDS Janeza Janše, pri čemer se v parlamentu zdaj sam pogosto poenoti z Janšo. Če je prej Levica vladi "pomagala" ne nujno z glasovanjem za, ampak se je glasovanja vzdržala, so njeni poslanci pri glasovanju nato začeli pritiskati rdečo tipko.
V drugi polovici novembra je nato sledilo pomembno glasovanje za koalicijo peterčka, potrjevanje proračuna za prihodnji dve leti. Manjšinska koalicija, ki ima po prekinitvi sodelovanja z Levico 43 glasov, je manjkajoče glasove našla pri SNS. Levica pa je na drugi strani glasovala proti, skupaj z SDS in NSi.
Še enkrat se je Levica z SDS in NSi združila pri glasovanju o novi ministrici za kohezijo Angeliki Mlinar. Ta je močno visela in bila na koncu potrjena z le enim glasom več (44 proti 43).
Šarec: Združili sta se skrajnosti
O združitvi skrajnosti je v intervjuju za Siol.net pretekli teden govoril tudi premier Šarec. "Je pa res, da sta se pri tej ministrski kandidatki združili Levica, se pravi ena skrajnost, in druga skrajnost, SDS, in dejansko smo mi ostali na sredini. Tukaj se vidi, da ko se združijo te sile, je glasovanje seveda nepredvidljivo," je o podpori pri glasovanju o podpori Mlinarjevi odgovoril Šarec.
Zorko: Tako radikalne pozicije od Levice nisem pričakoval
Angelika Mlinar je prestala eno najbolj živčnih glasovanj v DZ pri potrjevanju ministrov.
Političnega analitika in ustanovitelja ter direktorja agencije Valicon Andraža Zorka je glasovanje Levice v primeru Mlinarjeve nekoliko presenetilo.
"Pričakoval sem, da Levica ne bo zavzela tako radikalne pozicije proti in da se bo kvečjemu vzdržala, a to ne bi bilo skladno z izjavami koordinatorja Luke Mesca o Mlinarjevi pred tem, zato niti niso imeli druge izbire, kot da glasujejo proti," pravi Zorko.
Na drugi strani Rok Čakš, urednik portala Domovina.je, vidi glasovanje Levice v skladu s pričakovanji in logiko sistema parlamentarne demokracije, kjer opozicija predstavlja kritični glas oblasti.
"Glasovanje 'proti' še do nedavnega pogodbene koalicijske stranke, Levice, pa je bila v teh dveh javno izpostavljenih primerih za to stranko priložnost, da tudi javno manifestira svoj novi, opozicijski status. Vsako drugačno glasovanje Levice bi lahko v javnosti sprožilo dvom o njihovi resnični nameri, da so opozicija sorodni, levosredinski vladi," meni Čakš.
Se prestop v opozicijo Levici izplača?
Oba komentatorja v glasovanju za proračuna in Mlinarjevo, kjer se je Levica združila z NSi in SDS, ki zagovarjata povsem drugačno politiko, ne vidita izgubljanja identitete Levice. Prav nasprotno, odkar so v opoziciji, se je njihova drža še utrdila.
Andraž Zorko, ustanovitelj in direktor agencije Valicon.
"Levica ohranja ali celo rahlo krepi svojo podporo, z odhodom iz sporazuma je ohranila svojo identiteto in bila notranje konsistentna," razlaga Zorko, ki sicer dvomi, da bi lahko stranka na volitvah kdaj presegla 12 odstotkov.
"Svoja radikalnejša stališča, katerih realizacija ni utemeljena na realnih osnovah, pa mnogo lažje ustrezno zastopajo v opoziciji, saj zaradi formalne odmaknjenosti od oblasti niso pod pritiskom, da bi jih morali v praksi tudi izvesti," dodaja Čakš.
Bi Levici ustrezale predčasne volitve?
Po koncu sodelovanja med koalicijo in Levico mora vladni petorček pri glasovanju iskati zaveznice iz opozicije. Ob tem pa so se trenja že večkrat pokazala tudi znotraj same koalicije, predvsem v vrstah DeSUS, kjer imajo "neposlušnega" poslanca Roberta Polnarja, medtem ko je Levica zdaj umaknjena s prvih bojnih vrst. Nekajkrat se je omenjala tudi morebitna drugačna koalicija ali pa še četrte predčasne volitve. Si kaj od tega želi Levica?
Rok Čakš, urednik portala Domovina.je.
"Menim, da je med vsemi strankami njim še najbolj vseeno, kdaj bodo naslednje volitve," je prepričan Zorko.
Čakš dodaja, da predčasne volitve lahko sprožijo le članice vladajočega petorčka, ki ga skupaj drži strah, da kateremu od njih na prihodnjih volitvah ne bo uspelo prestopiti parlamentarnega pragu.
"Levica je v tem pogledu svobodna. Na predčasnih volitvah bi vsaj izenačila, če ne izboljšala, svoj rezultat, pomembnejšim obrazom stranke pa se ni treba bati morebitne neizvolitve," meni Čakš. Ob tem ne pričakuje, da bi Levica rušila vlado, bomo pa po njegovih besedah v prihodnjem letu ali dveh nedvomno priča številnim medijsko odmevnim nasprotovanjem Levice vladi, ni pa z njihove strani pričakovati dejanj, ki bi to krhko koalicijo dejansko potisnila v razpad.
29