Petek, 20. 12. 2019, 12.45
5 let
Šarec zagotovil glasove, Janša ne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,44
16
Izvolitev Angelike Mlinar za ministrico je bila ves čas pod vprašajem. Njena neizvolitev bi pomenila tudi hud udarec za vlado Marjana Šarca.
Vladni koaliciji je včeraj za las uspelo izvoliti Angeliko Mlinar za novo ministrico. K temu je pripomogla tudi Jelinčičeva SNS, pa tudi neenotnost opozicije, ki kljub manjšinski vladi ni uspela zbrati več glasov. SNS je medtem danes že izgubila poslanko, ki je prestopila k SDS. Poslanca pa utegne izgubiti tudi DeSUS.
Poslanci in poslanke so včeraj pozno zvečer s 44 glasovi za in 43 proti imenovali Angeliko Mlinar za novo ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Izvolitev Mlinarjeve je bila ves čas pod vprašajem, saj ima manjšinska vlada Marjana Šarca v državnem zboru manj poslancev kot opozicija.
Pomoč iz SNS in razpoka v DeSUS
Na koncu sta Mlinarjevi, ki je za izvolitev potrebovala navadno večino, pomagala tudi poslanca SNS: Dušan Šiško je bil prisoten na seji, a ni glasoval, predsednik stranke Zmago Jelinčič pa se glasovanja ni udeležil. Prav tako je bil s seje odsoten poslanec SDS Andrej Šircelj, njegov glas proti bi lahko bil odločilen pri padcu Mlinarjeve.
Proti kandidatki pa je glasoval tudi član koalicijske stranke DeSUS Robert Polnar, ki se je s četverico koalicijskih strank razšel že pri sprejemanju proračuna.
To so pred sinočnjim glasovanjem poročali v oddaji Planet 18.
Gantar: Šarec ima možnosti, da preživi do konca mandata
"Ne glede na to, da vsi vemo, da so koalicijska razmerja zelo fleksibilna in fluidna, to ni nič takšnega, kar se ne bi dogajalo že pri prejšnjih vladah," meni nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar medtem poudarja, da so takšne igre moči, kot smo jim bili v državnem zboru priča v minulih dneh, zelo značilne za slovenski hram demokracije. "Ne glede na to, da vsi vemo, da so koalicijska razmerja zelo fleksibilna in fluidna, to ni nič takšnega, kar se ne bi dogajalo že pri prejšnjih vladah. Tisti, ki organizira vse glasove, je vendarle pokazal določeno spretnost, da je Mlinarjeva dobila zeleno luč," meni Gantar.
Nekateri argumenti proti Mlinarjevi, ki so prišli tako z leve kot tudi z desne, so bili po njegovi oceni izjemno nedostojni. Gantar je dobil občutek, da poslanci Mlinarjevo dojemajo kot tujko in neke vrste konkurenco: "Mislim, da jim ona ni konkurenca, ker z njimi ne bo tekmovala v obrekovanju. Koalicija je bila na preizkušnji in jo je pač odnesla z enim glasom več. Če pogledamo prejšnje vlade, to ni nič posebnega."
In kaj včerajšnji izid glasovanja v državnem zboru pomeni za prihodnost manjšinske vlade? Gantar odgovarja, da bi bila manjšinska vlada v težavah le, če bi SDS in Levica sistematično kljubovali in pritiskali na koalicijo. Dokler pa Šarec lahko računa na glasove obeh manjšinskih poslancev in še katerega od poslancev opozicije, pa ima njegova koalicija absolutno vse možnosti, da preživi do konca mandata, še dodaja Gantar.
Jančič: Pomoč Jelinčiča ni več nobeno presenečenje
"Mlinarjeva je bila izvoljena s pomočjo glasov SNS Zmaga Jelinčiča, ki vladi Marjana Šarca že nekaj časa pomaga, ko potrebuje večino, in spet smo bili priča istemu vzorcu," je povedal novinar in urednik portala Spletni časopis Peter Jančič.
Novinar in urednik portala Spletni časopis Peter Jančič podobno kot Gantar poudarja, da se v državnem zboru sinoči ni zgodilo nič posebnega. "Mlinarjeva je bila izvoljena s pomočjo glasov SNS Zmaga Jelinčiča, ki vladi Marjana Šarca že nekaj časa pomaga, ko potrebuje večino, in spet smo bili priča istemu vzorcu. Smo pa na čelu resorja za kohezijo v dobrem letu dni po dveh ministrih dobili že tretjo ministrico, kar je na neki način popravni izpit SAB, Alenke Bratušek in predsednika vlade," ocenjuje Jančič.
Kot poudarja, se je v primeru kandidature Mlinarjeve med drugim pokazalo, da ima tudi vrh oblasti težave z razumevanjem, da nismo več republika, ampak država, in da je pomembno imeti državljanstvo ter ne zgolj biti pripadnik te ali one narodnosti. "Zamisel, da Mlinarjeva ne potrebuje državljanstva, je v resnici izjemno nevarna, ker pomeni, da nismo država. Sam sem bil rahlo zgrožen nad reakcijami proti kritikom, ker je pravzaprav iz vlade prišla ideja, da državljanstvo pravzaprav ni nujno," opozarja Jančič.
Ob tem dodaja, da je Jelinčičeva SNS tudi pri omenjenem glasovanju delovala v dogovoru z vlado, kot to počne že zadnje mesece: "Tudi na tokratni seji so pri drugih glasovanjih bodisi s tem, da so manjkal ali celo glasovali za vladne predloge, pomagali vladi. To ni nobeno presenečenje."
Zorko: Razpoke so tudi v opoziciji
Politični analitik Andraž Zorko meni, da včeraj nismo videli nič novega, saj je poslanec DeSUS soliral že pri proračunu in tudi njegovo včerajšnje glasovanje je bilo pričakovano. "Celotna vladna koalicija je bila disciplinirana na seji in glasovala za Mlinarjevo. Zanimivo je, da se pozornost toliko usmerja v vladno koalicijo in neke razpoke oz. šibkost, ko pa vidimo, da je na drugi strani manjkal poslanec SDS. Ta njegov glas je bil usoden. Če govorimo o razpokah v vladni koaliciji, lahko govorimo tudi o razpokah v opoziciji, ki jo mora sestaviti 45 glasov," dodaja.
Izvolitev Mlinarjeve sicer ocenjuje kot zelo pozitiven korak naprej, "ker je gospa izkazala neko raven politične kulture, ki je v Sloveniji nismo vajeni, ker imamo precej kratko tradicijo parlamentarne demokracije in smo jo v zadnjih letih začeli tudi izgubljati". "Nivo diskurza v državnem zboru, še posebno na kakšnih odborih in komisijah, je padel zelo nizko, v skladu s hlastanjem po medijski pozornosti. Njen prihod na to mesto pozdravljam, ker vnaša zelo potrebno politično kulturo, ki jo pogrešam v slovenskem diskurzu v javnem prostoru nasploh, ne samo v politiki," pravi.
Zorko sicer meni, da bi padec Mlinarjeve tudi resno ogrozil obstoj vlade. Ponovno pa se sprašuje, kako opoziciji ni uspelo zagotoviti 44 glasov, pri čemer so imeli še en glas prebežnika iz stranke vladne koalicije. SNS pri tem glasovanju ni pomagala ne enim ne drugim.
"SNS je od nekdaj najbolj zanesljiva stranka, kar se tiče vladnih koalicij. Stranka ni še nikoli zares škodovala levosredinski oblasti v Sloveniji in pomagala desni sredini. Jelinčič ve, da ne bo prišel več v parlament in bodo delali vse v smeri, da parlament obstane čim dlje," pravi.
Makarovič: Pred volitvami pričakujem razpad koalicije
"Pričakujem nadaljnje rahljanje in morda celo razpad koalicije, ko bo čas rednih volitev nekoliko bližji," je dejal sociolog Matej Makarovič.
Sociolog Matej Makarovič v zvezi s potrditvijo Mlinarjeve ugotavlja, da bo to, kar se je včeraj zgodilo v državnem zboru, najbrž vsakdan te koalicije. "Vlada je zdaj dokončno manjšinska in vsako glasovanje utegne biti negotovo oziroma odvisno od sprotnih dogovorov," ocenjuje predavatelj na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije.
Makarovič ob tem poudarja, da bo koalicijske partnerje še nekaj časa držala skupaj kombinacija pragmatične želje po vztrajanju na oblasti in ideološkega zavračanja sodelovanja s SDS. "Občasno bo gotovo potrebna tudi kakšna kupčija s kom iz opozicije, za kar bo kljub vsemu najustreznejši partner verjetno SNS. Občasno so morda še vedno možne tudi kratkoročne vsebinske ad hoc povezave na levo z Levico ali proti sredini z NSi, ampak oboje le glede kakšnega posamičnega vprašanja," meni Makarovič.
Bolj ko se bo približeval čas rednih volitev, šibkejše bodo po njegovih besedah tudi vezi znotraj same koalicije, ker se bosta LMŠ in SD v večji meri spopadali za prevlado, manjši koalicijski partnerji pa se bodo borili za politični obstoj. "Zato pričakujem nadaljnje rahljanje in morda celo razpad koalicije, ko bo čas rednih volitev nekoliko bližji," še dodaja Makarovič.
16