Četrtek, 19. 12. 2019, 15.03
4 leta, 3 mesece
Šlo je za las: Angelika Mlinar je nova ministrica #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
51
"Naredili ste izjemno evropsko in tudi človeško potezo, dokazali ste, da hočemo presegati in preseči meje," je po izvolitvi dejala Angelika Mlinar.
Poslanci so s 44 glasovi za in 43 proti imenovali Angeliko Mlinar za novo ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Navzočih je bilo 88 poslancev, manjkala sta Zmago Jelinčič iz SNS in Andrej Šircelj iz SDS, ki naj bi bil v tujini.
Za izvolitev je Mlinarjeva, ki je bila kandidatka SAB, potrebovala navadno večino glasov, kar pomeni, da je morala "za" glasovati več kot polovica poslancev, ki so glasovali. Navzočih je bilo 88 poslancev, glasovalo jih je 87, poslanec Dušan Šiško iz SNS je bil namreč prisoten na seji, a ni glasoval. Tako je bilo za izvolitev dovolj 44 glasov.
To so pred sinočnjim glasovanjem poročali v oddaji Planet 18.
Mlinarjevo so po napovedih podprli vsi poslanci strank LMŠ, SD, SAB in SMC, kar skupaj nanese 38 glasov. "Za" so glasovali tudi štirje od petih članov stranke DeSUS in poslanca narodnih skupnosti. Skupaj so tako zbrali 44 glasov.
Proti so glasovali vsi predstavniki opozicije, SDS s 24 poslanci (SDS ima v DZ 25 poslancev, a je Šircelj, kot rečeno, manjkal), NSi s sedmimi poslanci in Levica z devetimi. Temu prištejemo še dva glasova poslancev SNS in glas poslanca DeSUS Roberta Polnarja. Proti je tako glasovalo 43 poslancev.
"Imenovanje razumem kot veliko čast"
Mlinarjeva je takoj po razglasitvi izredno tesnega rezultata glasovanja prisegla pred DZ in poslance tudi na kratko nagovorila. Vsem, ki so jo podprli, se je zahvalila in dejala, da imenovanje za ministrico v slovenski vladi razume kot veliko čast, je poročala STA.
Kot je dejal, se veseli nadaljnjega dela, a želi malo "manj majanja čolna" in malo več dela vsakega na svojem resorju, saj bo na koncu le to štelo. Na vprašanje, ali bi lahko SAB in DeSUS še naprej normalno delovala v koaliciji, pa je odgovoril z oceno, da sta se Bratuškova in prvak DeSUS Karl Erjavec danes pogovarjala in dokler se ljudje pogovarjajo, je v redu.
"Naredili ste izjemno evropsko in tudi človeško potezo, dokazali ste, da hočemo presegati in preseči meje," je dejala ter obljubila, da se bo v novi vlogi predvsem potrudila, da bomo sredstva iz evropske kohezije znali počrpati in jih uporabili tako, da bo čim več koristi za vse državljane, je še poročala STA.
V razpravi pred glasovanjem, še posebej pa med zaslišanjem pred pristojnima odboroma DZ v sredo, so bila v ospredju vprašanja o njenem avstrijskem državljanstvu in dejstvu, da je šele v ponedeljek pridobila tudi slovensko.
Že tretja ministrica na tem položaju
Ministrstvo brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je sicer že od nastopa aktualne vlade v domeni SAB. Sprva ga je vodil Marko Bandelli, ki je bil zaradi groženj prisiljen odstopiti, odstop pa je iz osebnih razlogov podal tudi njegov naslednik Iztok Purič.
Koroška Slovenka Angelika Mlinar se je rodila 29. junija 1970 v naselju Stara vas (Altendorf) v občini Žitara vas (Sittersdorf) na jugu avstrijske Koroške. Doktorica prava - diplomirala in doktorirala je na salzburški univerzi ter magisterij opravila na American University v Washingtonu - je med drugim službovala v nekaterih nevladnih organizacijah, med začetkom leta 2000 in koncem junija 2005 pa je delovala tudi na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani.
Je aktivna, vendar pa po lastnih pričevanjih ne tradicionalistična pripadnica slovenske manjšine. Leto dni, med majem 2009 in koncem junija 2010, je opravljala tudi funkcijo generalne sekretarke Narodnega sveta koroških Slovencev. Med drugim jo je zaradi njenih izjav ovadila skrajno desna organizacija Heimatdienst, sama pa je pred leti zatrdila, da je zaradi njene kritike politike slovenske države do slovenske manjšine na Koroškem politiki niso imeli preveč radi.
Bolj znana je sicer v Sloveniji postala jeseni 2013, ko je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament. Tam je v vrstah liberalne stranke Neos, katere soustanoviteljica je bila in v kateri je nekaj časa igrala tudi vodilno vlogo, ostala do konca junija 2014, ko se je preselila v poslanske klopi Evropskega parlamenta. Na listi Neosa je bila namreč izvoljena za avstrijsko evroposlanko, bila je tudi podpredsednica politične skupine liberalcev Alde.
Na zadnjih evropskih volitvah se je nato preizkusila v Sloveniji, saj v stranki Neos po lastnih besedah ni imela več ustrezne podpore in je tako svoje izkušnje želela prenesti v slovenski prostor. S kandidaturo na listi SAB, kjer je prevzela vlogo vodilne kandidatke, je vnesla novost v politični prostor. STA
51