Se čudite zastojem? Ti podatki pojasnijo marsikaj.

Konec leta 2018 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. S tokovi delovnih migracij je bila številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana, najvišji indeks delovnih migracij pa je imela občina Trzin, kažejo podatki slovenskega statističnega urada.

Delež migrantov raste hitreje kot število delovno aktivnih oseb

Podatki veljajo za konec leta 2018. Takrat je bilo namreč v Sloveniji skoraj 864.400 delovnih oseb (kmetje niso upoštevani). Več kot polovica delovnih oseb (okrog 457 tisoč) je na delo odhajala v drugo občino. Delež dnevnih migrantov se je med letoma 2017 in 2018 povečal hitreje kot število vseh delovnih oseb. Na drugi strani torej pada število delovnih oseb, ki delajo v svoji lastni občini.

Foto: surs

16 občin je "izrazito delovnih", med vsemi najbolj izstopa Trzin

Surs je status izrazito delovne občine podelil tistim, kjer je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih občanov. Konec lanskega leta je bilo takih občin 16: Trzin, Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota, Kidričevo, Odranci, Gornja Radgona, Zreče, Novo mesto, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Slovenj Gradec in Velenje. Od konca leta 2017 se je število takih občin zmanjšalo za dve, v to skupino občin se ne uvrščata več občini Idrija in Nova Gorica.

Med temi občinami je še posebej izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino skoraj 5.300 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine nekaj več kot 1.200 delovno aktivnih prebivalcev.

Avtomoto Država čaka pomoč voznikov: ste pripravljeni na veliko spremembo?

Delovni migranti med občinami ali regijami so med ključnimi potencialnimi lastniki električnih vozil

Že od Trbovelj do Ljubljane in nazaj je več kot sto kilometrov, enako velja tudi za kraje, kot so Kočevje, Idrija, Celje, Maribor in podobno. Iz teh prihajajo potencialni novi lastniki električnih avtomobilov, ki bi zaradi veliko prevoženih kilometrov tudi ekonomsko najlažje upravičili prehod na električni pogon. V nekaj letih se lahko prihranki (kljub višji maloprodajni ceni) štejejo v več tisoč evrih. Kot smo pisali že včeraj, želijo trgovci že prihodnje leto Slovencem prodati več kot tisoč novih električnih vozil. Povečanje voznega parka z električnimi avtomobili in priključnimi hibridi je pomembno tudi za državo, ki mora za doseganje ciljev pariškega sporazuma ustrezno znižati tudi toplogredne izpuste prometnega sektorja.

Večje število vozil z elektromotorjem v zastojih vendarle močno zniža lokalne izpuste, gneče v prometnih konicah pa seveda ne. To bi bilo mogoče le z učinkovitejšim javnim prometom (predvsem vlaki), favoriziranjem avtomobilov z več osebami in podobno. V nekaterih evropskih državah lahko polno zasedeni avtomobili vozijo po prometnih pasovih, ki so preostalim za uporabo prepovedani.

Z dnevnimi migracijami najbolj obremenjena Ljubljana

Že iz vsakodnevne gneče ob prometnih konicah je mogoče predvidevati naslednje: z dnevnimi migracijami je najbolj obremenjena občina Ljubljana. Vanjo vsak dan prihaja okrog 127.600 oseb iz drugih občin, dodatno pa iz nje drugam odhaja še 22.100 delovno aktivnih prebivalcev.

Oba tokova delovnih migracij za občino Ljubljana sta tako znašala skoraj 150 tisoč delovno aktivnih oseb, sledile so občine Maribor (okoli 44.300), Celje (nekaj več kot 27 tisoč) in Kranj (nekaj več kot 25.600).

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije zavzemajo večje ozemeljsko območje.

V zahodno Slovenijo dnevno prehaja skoraj 64.700 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije. V nasprotno smer je takih štirikrat manj, približno 16.100 ljudi.