Četrtek, 7. 10. 2021, 22.11
3 leta, 1 mesec
Odmrznjena Slovenija
Pred 30 leti se je iztekel trimesečni moratorij na osamosvojitvene ukrepe, ki ga je določal Brionski sporazum. Slovenija je s tem dnem postala tudi monetarno suverena, saj so v obtok namesto jugoslovanskih dinarjev prišli slovenski tolarji.
Slovenija je osamosvojitev, ki so jo Slovenci izglasovali na plebiscitu 23. decembra 1990, razglasila 25. junija 1991. Dobesedno že naslednji dan se je morala spoprijeti napadom Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Uradno se je desetdnevna osamosvojitvena vojna začela 27. junija.
Na Brionih "zamrznejo" slovensko osamosvajanje
Slovenske sile – teritorialna obramba in policija – so ubranile slovensko državo. Na Brionih je bil s posredovanjem Evropske skupnosti 7. julija podpisan Brionski sporazum, ki je končal spopade v Sloveniji. Nato je jugoslovansko zvezno predsedstvo 18. julija sklenilo, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije.
V času trimesečnega moratorija oziroma zamrznitve slovenskih osamosvojitvenih aktivnosti je Beograd nagajal Sloveniji, kolikor je mogel. Tudi tako, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) slovenskim bankam ni več pošiljala novih dinarjev. Tako je NBJ Slovenijo dobesedno sama izrinila iz jugoslovanskega monetarnega sistema.
Tiskanje vrednostnih bonov
Slovenija je junija 1991 ob sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje v zakonu o Banki Slovenije zapisala, da bo v prehodnem obdobju še vedno uporabljala jugoslovanski dinar in spoštovala pravila NBJ. A obenem se je Slovenija že nekaj mesecev pripravljala na monetarno osamosvojitev.
Banka Slovenije je 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone za 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000 tolarjev kot začasni denar, 27. maja 1992 pa je izročila v obtok še vrednostni bon za 5.000 tolarjev. Vrednostni boni so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Boni za 2.000 tolarjev (na fotografiji) in za 0,50 tolarja oziroma 50 stotinov so bili natisnjeni leta 1992, vendar niso bili izročeni v obtok in so brez vrednosti.
Tako je oktobra 1990 takratni finančni minister v slovenski vladi Marko Kranjec naročil tiskanje vrednostnih bonov (natisnili so jih konec leta 1990 in v začetku leta 1991). Srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem, ko si je Srbija konec leta 1990 pri NBJ iz primarne emisije nepooblaščeno "izposodila" 18 milijard in 243 milijonov dinarjev (takratnih okoli 1,4 milijarde ameriških dolarjev), pa je nato v Sloveniji samo še okrepil prepričanje, da je pot k finančni in monetarni samostojnosti z lastnim denarjem edina pravilna.
Marko Kranjec je kot finančni minister v Demosovi vladi konec leta 1990 in v začetku leta 1991 dal natisniti prve vrednostne bone. Kranjec ni dočakal njihove uporabe, saj je s položaja ministra odstopil že pred osamosvojitvijo Slovenije.
Prva slovenska uradna nacionalna valuta
Osmega oktobra 1991 smo tako Slovenci prvič v zgodovini dobili lastno uradno nacionalno valuto – slovenski tolar. Namesto jugoslovanskih dinarjev so prišli v obtok boni. Na vseh bonih je bil natisnjen motiv Triglava, čebele in knežjega kamna.
Ti boni niso imeli natisnjenega imena, je pa slovenski parlament v noči na 8. oktober uzakonil, da bo njihovo ime tolar. Pri izbiri imena slovenskega denarja so bili tekmeci tolarja še lipa, karant in klas oziroma klasje.
Menjava dinarjev za tolarske bone
Devetega oktobra 1991 se je začela menjava dinarjev za bone v razmerju 1:1. Od leta 1992 do leta 1994 so vrednostne bone postopoma zamenjali pravi bankovci in kovanci. Bankovce so tiskali v Veliki Britaniji, kovance pa izdelovali na Slovaškem.
France Arhar, ki je v času uvedbe slovenske denarne enote vodil Banko Slovenijo, velja za očeta slovenskega tolarja.
Tolar je bil uradno plačilno sredstvo do 14. januarja 2007. Prvega januarja 2007 je namreč Slovenija vstopila v evroobmočje in prevzela skupno evropsko valuto evro.
7