SiolNET. Novice Slovenija
6,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenci, ki so dali svoja življenja za samostojno Slovenijo

6,58

termometer

Spomenik padlim v vojni za Slovenijo
Spomenik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah Foto: STA

Med vojno za Slovenijo so spopadi z JLA zahtevali tudi življenja teritorialcev in policistov. Jugoslovanske krogle in letalski izstrelki pa so bili usodni tudi za civiliste.

V desetdnevni vojni za Slovenijo, ki je trajala od 27. junija do 7. julija 1991, so slovenske sile (teritorialci in policisti) pogumno ustavili agresijo Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Slovenijo. V boju z do zob oboroženimi napadalci je padlo tudi nekaj pripadnikov slovenskih sil.

Jernej Molan

Prva slovenska žrtev v času vojne za Slovenijo je bil Jernej Molan, pripadnik Teritorialne obrambe (TO) iz Brežic. Molan je padel 27. junija 1991 na mejnem prehodu v Rigoncih pri Brežicah.

Jernej Molan (7. februar 1968–27. junij 1991) Jernej Molan (7. februar 1968–27. junij 1991) Foto: Arhiv Janeza Švajncerja

Enote TO so blokirale oklepno enoto JLA, ki je s hrvaškega ozemlja prodirala v Slovenijo. Za Molana je bil usoden rafal mitraljeza z enega od jugoslovanskih tankov. Po Molanu je poimenovana vojašnica v Cerkljah ob Krki.

Edvard Peperko

Sedemindvajsetega junija so se teritorialci in policisti spopadli z JLA tudi pri Trzinu. V spopadu z oklepno enoto JLA z Vrhnike je bil tega dne hudo ranjen teritorialec Edvard Peperko. Peperko je umrl v rešilnem avtomobilu, s katerim so ga želeli pripeljati v domžalsko bolnišnico. Od leta 2012 se po njem imenuje vojašnica v Ljubljani.

Edvard Peperko (2. junij 1966–27. junij 1991) Edvard Peperko (2. junij 1966–27. junij 1991) Foto: Arhiv Janeza Švajncerja

Peter Petrič

Cilj oklepno-mehanizirane kolone z Vrhnike je bilo letališče Brnik. Tu se je gorenjski teritorialec Peter Petrič 28. junija ponoči na skrivaj približal jugoslovanskim tankom ob letališču in z raketometom streljal na poveljniški tank. Petrič je ranil poveljnika, a je nato padel pod povračilnimi streli jugoslovanskih vojakov. Njegovo truplo so odkrili šele 4. julija 1991, ko se je JLA umaknila z Brnika. Leta 2012 je bila po njem poimenovana vojašnica v Kranju.

Peter Petrič (18. januar 1954–28. junij 1991) Peter Petrič (18. januar 1954–28. junij 1991) Foto: Arhiv Janeza Švajncerja

Franc Uršič

Napad JLA na Slovenije se je uradno začel 27. junija 1991, ko je ob 1.15 oklepna kolona JLA iz Karlovca prestopila slovensko-hrvaško mejo pri Metliki. Cilj kolone je bila Ljubljana.

Franc Uršič (17. februar 1966–4. julij 1991) Franc Uršič (17. februar 1966–4. julij 1991) Foto: Arhiv Janeza Švajncerja

Oklepno kolono so pripadniki slovenskih sil ustavili pri Medvedjeku s pomočjo barikade iz tovornih vozil. Osemindvajsetega junija je bil v spopadih v glavo ranjen teritorialec Franc Uršič. Ta je za posledicami ran umrl 4. julija 1991 v novomeški bolnišnici. Po njem je od julija 2012 poimenovana vojašnica v Novem mestu.

Bojan Štumberger in Željko Ernoič

Spopadi med JLA in slovenskimi silami so zlasti potekali pri slovenskem ustavljanju oklepnih kolon JLA in pri bojih za nadzor nad mejnimi prehodi.

Bojan Štumberger (25. januar 1962–28. junij 1991) Bojan Štumberger (25. januar 1962–28. junij 1991) Foto: Policija

Eden od najhujših spopadov za mejni prehod je bil spopad pri mejnem prehodu Holmec. Osemindvajsetega junija 1991 sta v bitki za mejni prehod umrla slovenska policista Bojan Štumberger in Željko Ernoič.

Željko Ernoič (3. maj 1965–28. junij 1991) Željko Ernoič (3. maj 1965–28. junij 1991) Foto: Policija

Vincenc Repnik

Osemindvajseti junij 1991 je bil usoden dan tudi za teritorialca Vincenca Repnika (tudi Vinko Repnik), ki ga je z ostrostrelno puško ustrelil pripadnik zvezne policije s podstrešja vojašnice JLA v Bukovju. Ime Vincenca Repnika nosi od leta 2012 vojašnica v Slovenski Bistrici.

Vincenc Repnik (4. april 1967–28. junij 1991) Vincenc Repnik (4. april 1967–28. junij 1991) Foto: Arhiv Janeza Švajncerja

Robert Hvalc

Smrtni seznam pa se 28. junija še ni končal. Tega dne sta v Mariboru policist Zdenko Lilek in rezervni policist Robert Hvalc sodelovala pri opazovanju barikad, ki so bile postavljene okrog vojaških objektov JLA.

Robert Hvalc (1. januar 1969-28. junij 1991)	Robert Hvalc (1. januar 1969-28. junij 1991) Foto: Policija

Na njun službeni avtomobil so streljali jugoslovanski vojaki iz vojašnice Vojvode Mišića. Hvalc je za poškodbami umrl na poti v bolnišnico. Hudo ranjeni Lilek je preživel, a so ga poškodbe priklenile na invalidski voziček.

Stanko Strašek

JLA se je na Slovenijo spravila z oklepniki, helikopterji in letali (ta so med drugim napadla letališče Brnik in številne televizijske oddajnike), pa tudi z akcijami, v katerih so sodelovali pripadniki JLA v civilu. Tridesetega junija 1991 sta policista Stanko Strašek in Boris Mikolič v Ljubljani malo po polnoči na križišču Kardeljeve (danes Slovenske ceste, op. p.) in Aškerčeve ceste ustavila vozilo zastava 101.

Stanko Strašek (21. september 1964–30. junij 1991) Stanko Strašek (21. september 1964–30. junij 1991) Foto: Policija

Ko je vozilo ustavilo, je voznik streljal proti Strašku in ga smrtno ranil. Mikolič je streljal proti vozniku, a ga ni zadel. Voznik je pobegnil po takratni Titovi cesti (pozneje je bila razdeljena in preimenovana v Dunajsko in Slovensko cesto, op. p.) proti Bežigradu, v bližini Smelta so ga ubili.

Marjan Dobelšek in Franc Šoster

V času desetdnevne vojne se je nekaj smrti teritorialcev in policistov zgodilo tudi zunaj bojev. Na primer policijski inšpektor Marjan Dobelšek iz Slovenj Gradca je umrl 2. julija 1991 med vračanjem na bojne položaje.

Marjan Dobelšek (18. september 1961–2. julij 1991) Marjan Dobelšek (18. september 1961–2. julij 1991) Foto: Policija

Mariborski policist Franc Šoster pa je umrl 29. junija zaradi telesnih naporov v boju.

Franc Šoster (7. julij 1946–29. junij 1991) Franc Šoster (7. julij 1946–29. junij 1991) Foto: Policija

Stanislav Požar

Drugega julija 1991 je umrl Stanislav Požar, civilist, ki naj bi kot zaposlen v vojašnici JLA v Pivki še pred začetkom vojne onesposobil udarne igle tankovskih topov. Požarja sta skupaj s sovoznikom ustavila vojaka JLA na cesti pri vojašnici v Pivki. Požar je vozniku zaklical, naj pelje naprej, eden od vojakov pa je za njim izstrelil rafal. Ta je bil usoden za Požarja. Po njem se zdaj imenuje vojašnica v Pivki.

Franc Špelko

Devetnajstletni Franc Špelko iz Dolenjske je služil vojaško obveznost v vojašnici v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici in je 27. junija 1991 padel v uniformi JLA ob poskusu prebega iz agresorske vojske na slovensko stran. Ubil naj bi ga vojak JLA.

Žrtve JLA med civilisti

Jugoslovanske krogle so bile usodne tudi za nekatere civiliste – Slovence in tujce. Med letalskim napadom na Medvedjek je 28. junija umrl domačin Anton Kotar, v Radencih so istega dne vojaki JLA streljali na Alojza Gaubeja, umrl je 3. julija. V Gornji Radgoni je 28. junija umrl Janez Svetina, na katerega je streljal oklepnik, v Škofji Loki pa je istega dne v bližini vojašnice zaradi jugoslovanske krogle umrl komaj 17-letni Mohor Bergant. Tega dne je umrl tudi Boris Adam, ki se je v Mariboru znašel sredi navzkrižnega ognja med jugoslovansko vojsko in slovensko policijo. Že pred vojno za Slovenijo, 24. maja 1991, pa je oklepnik JLA v Mariboru do smrti povozil Josefa Šimčika. Ta velja za prvo žrtev med slovenskim osamosvajanjem.

Na Brniku so vojaki JLA 28. junija ubili avstrijska novinarja Norberta Wernerja in Nikolasa Vogla, istega dne pa so letala med napadom na Medvedjek ubila šest tujih voznikov tovornjakov.

Glavni viri: Biserka Debeljak, Muzej organov za notranje zadeve; E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin