Četrtek, 27. 2. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Obvezni vojaški rok: bodo Slovenski vojski naredili novo medvedjo uslugo? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
86
V koalicijski pogodbi prihajajoče vlade pod vodstvom Janeza Janše so se SDS, SMC, DeSUS in NSi zavezale, da bodo v Sloveniji postopno spet uvedle naborništvo. Pri nas je služenje obveznega vojaškega roka zamrznjeno od leta 2004, v stranki SDS pa so sredi januarja v državni zbor vložili zakonske spremembe, s katerimi bi spet uvedli šestmesečni obvezni vojaški rok. Poslanci bodo njihov predlog prvič obravnavali marca, na čelo obrambnega ministrstva pa prihaja prvak NSi Matej Tonin. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bi obvezni vojaški rok koristil Slovenski vojski in slovenski družbi.
Objavljamo koalicijsko pogodbo prihajajoče Janševe vlade. Novinarka: Neža Mlakar/Video: Planet.
V SDS predlagajo, da bi vojaška obveznost trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa 12 mesecev. Služenje bi bilo obvezno za moške, ki vojaški obvezniki postanejo pri 17 letih. Pri 18 letih bi se izvedel nabor, vojaški rok pa bi začeli služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let, oziroma po koncu študija. Za katero generacijo moških bi to veljalo, ni znano, so pa v SDS ob vložitvi predloga napovedali, da bi spremembe v veljavo stopile že prvega septembra letos. Za njihovo izvedbo bi poskrbelo ministrstvo za obrambo, ki ga bo v prihajajoči vladi pod vodstvom Janeza Janše vodil prvak NSi Matej Tonin.
Pahor predlagal Janšo za mandatarja. Novinarka: Lea Majcen/Video: Planet.
Poslanec SDS Žan Mahnič je med razlogi za vnovično uvedbo naborniške vojske med drugim navedel odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja in zagotovitev dovolj velike vojaške rezerve. Kot je poudaril, število stalnih pripadnikov Slovenske vojske trenutno ne zadošča za obrambo države v primeru vojaškega napada niti za učinkovito delo v miru. Vnovična uvedba vojaške obveznosti bi zaradi posodobitev vojaških zmogljivosti po njegovih besedah skupaj stala okoli 33 milijonov evrov, je poročala STA.
Jelušičeva: Vojski bomo s tem pobrali že tako premalo odmerjen denar
Nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je bila na omenjenem ministrskem položaju v obdobju vlade Boruta Pahorja, je do vnovične uvedbe obveznega vojaškega roka kritična. "Slovenska vojska ima v tem trenutku težavo, da nima ustrezne opreme in da nima dovolj poklicnih vojakov. Služenje obveznega vojaškega roka ne reši nobene od teh težav, ampak kvečjemu pomeni dodatno težavo, ker pobere že tako premalo odmerjen denar," meni Jelušičeva, ki je sicer članica SD.
Služenje obveznega vojaškega roka ne bi rešilo nobene od težav, s katerimi se spopada Slovenska vojska, poudarja nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič.
Po njenih besedah z uvedbo obveznega vojaškega roka ne bi povečali števila poklicnih vojakov. "V resnici bi tiste poklicne vojake, se pravi podčastnike in častnike, ki bi lahko delali s poklicnimi vojaki, porabili za usposabljanje nabornikov na služenju vojaškega roka. S tem bi se oddaljili od cilja, ki ga je treba doseči. Če hočemo opremiti vojsko in če hočemo imeti več poklicnih vojakov, bi se z uvedbo obveznega vojaškega roka pravzaprav oddaljili od tega cilja."
Ker bi se obseg Slovenske vojske zaradi služenja vojaškega roka povečal, bi se s tem po besedah Jelušičeve hkrati povečale tudi zahteve Zveze Nato. "Če vi napoveste, da boste imeli v strateški rezervi določeno število vidnih enot, to pomeni, da se bo obseg vaše vojske zaradi tega povečal. S tem se povečujejo tudi pričakovanja in zahteve Nata, vemo pa, da nam ni uspelo uresničiti tistega, za kar smo se zavezali v preteklosti," razlaga Jelušičeva.
Prezelj: K splošni vojaški obveznosti ni mogoče preiti čez noč
Obramboslovec Iztok Prezelj medtem poudarja, da je razprava o načinu popolnjevanja Slovenske vojske mogoča na katerikoli časovni točki. "Ko smo se v začetku tega tisočletja odločili, da iz naborniške preidemo k poklicni vojski, so bili razlogi za to razmeroma stabilne varnostne razmere v okolici Slovenije in dejstvo, da je veliko slovenskih moških zaradi različnih razlogov uveljavljalo pravico do civilnega služenja vojaškega roka," pojasnjuje Prezelj.
V vmesnem obdobju se je varnostni položaj po njegovih besedah poslabšal, zato ni nobene težave, da se v javnosti sproži tudi razprava o vnovični uvedbi splošne vojaške obveznosti: "Lahko se pogovorimo in proučimo tudi to možnost, ampak večina stroke meni, da obstaja dilema, ali je to smiselno narediti v luči financ in glede na to, da s profesionalno vojsko ne dosegamo želenih lastnih standardov in standardov Nata."
Ker bo finančna postavka na koncu visoka, dvomi o tem, da se bomo na koncu glede na razmere, kot so na današnji dan, odločili za vnovično uvedbo splošne vojaške službe, meni obramboslovec Iztok Prezelj.
Kot poudarja Prezelj, bodo pri končni odločitvi o ponovni uvedbi naborništva odločilno vlogo imeli tudi s tem povezani stroški. "Ker bo finančna postavka na koncu, ko bomo dali na mizo vse argumente, okoliščine in različice, visoka, dvomim, da se bomo na koncu odločili za to glede na razmere, kot so na današnji dan," meni Prezelj, ob tem pa dodaja, da k splošni vojaški obveznosti ni mogoče preiti čez noč, ampak le s sistemskimi rešitvami.
"Domovinska obveznost bi bila nekaj, kar bi javnost podprla"
Prezelj ob tem opozarja, da je vlada Antona Ropa leta 2003 sprejela odločitev o zamrznitvi služenja obveznega vojaškega roka, ne da bi razmislila o kateri od mogočih vmesnih različic: "To bi lahko bila nekakšna domovinska obveznost, kjer bi vsi moški, lahko tudi ženske, imeli po 18. letu obveznost, da nekaj mesecev svojega življenja oziroma dela posvetijo nečemu koristnemu za skupnost. Vojaška obveznost bi bila tukaj samo ena od možnosti, lahko bi tudi pomagali policiji, gasilcem ali nevladnim organizacijam."
Ker po njegovih besedah v Sloveniji tega takrat nismo naredili, smo ustvarili celo generacijo otrok oziroma odraslih, ki ne cenijo svoje domovine in skupnosti tako, kot bi jo morali. "V tem smislu je takšen razmislek absolutno na mestu in je vreden vse podpore, sicer bomo počasi zavozili svojo državo. Takšna domovinska obveznost, ki vključuje tudi možnost služenja vojaškega roka, je nekaj, kar bi javnost podprla in kar bi bilo v tem trenutku bolj sprejemljivo kot ponovna uvedba splošne vojaške obveznosti," meni Prezelj.
Ljubica Jelušič meni, da vnovična uvedba obveznega vojaškega roka ne bi koristila niti Slovenski vojski niti slovenski družbi, temveč zgolj politiki.
Jelušičeva je medtem prepričana, da vnovična uvedba služenja vojaškega roka ne bi koristila niti Slovenski vojski niti slovenski družbi, temveč zgolj politiki: "Politična elita potrebuje služenje vojaškega roka, da s tem nadzira populacijo in daje občutek, da smo v izrednih razmerah, ali pa na tak način ustrahuje velik delež populacije, ne samo mladih, temveč cele družine, tudi matere. Tako velik delež populacije postaviš v pričakovanje in strah, kaj bodo naredili z našimi otroki."
"V družbi vedno obstaja delež ljudi, ki meni, da bi moral biti vojaški rok obvezen, da se na nek način disciplinira mlade. Če se jim to na začetku zaradi vzgojnega dejavnika zdi dobro, pa se bodo potem, ko bodo videli, koliko to stane, začeli pritoževati, da je to pravzaprav zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Ta predstavnik javnega mnenja je lahko problematičen," dodaja Jelušičeva.
Malešič: Uvedba naborništva ne bo odpravila težav Slovenske vojske
Obramboslovec Marjan Malešič meni, da Slovenija nima težav z načinom popolnjevanja Slovenske vojske, ampak z "neresnim in neodgovornim" odnosom politične elite do njenih razvojnih in operativnih potreb. "Tako stanje traja že daljše obdobje in se nadaljuje iz leta v leto, in to kljub negativnim ocenam, ki jih vojska kot celota na področju pripravljenosti prejema tako v Sloveniji kot tudi iz tujine," meni Malešič.
Slovenska vojska ima po njegovih besedah resne strukturne probleme, od stopnje in vrste izobraženosti svojega kadra do starosti tega, neustreznega številčnega razmerja med vojaki, podčastniki in častniki v škodo vojakov, neustrezne strukture porabe denarja za vojsko, kjer gre velik del za plače osebja, itd. "Uvedba naborništva teh težav ne bo odpravila, kvečjemu jih bo zaostrila, saj bi šlo za dodatno razpršitev sredstev, ki jih že zdaj primanjkuje," pravi Malešič.
"Na tej točki ne bi smelo biti ključno vprašanje za ponovno uvedbo nabora ali proti njemu, ampak bolj za to, ali obstaja pripravljenost opraviti celovito analizo vseh dejavnikov, ki vplivajo na tako odločitev, in skladno z rezultati analize sprejeti optimalno odločitev," meni predavatelj na ljubljanski FDV.
Obvezni vojaški rok tudi v Avstriji in Švici
Po svetu imajo obvezno služenje vojaškega roka trenutno v 64 državah. V 88 državah ga nimajo, 21 držav, med drugim Islandija, pa nima lastne vojske. Ko gre za naše sosednje države, obvezni vojaški rok za zdaj velja samo v Avstriji. Usposabljanje novincev pri naših severnih sosedih traja šest mesecev. Mogoč je tudi ugovor vesti, v tem primeru je predvideno devetmesečno civilno služenje vojaškega roka.
V Švici morajo vsi polnoletni moški v vojski odslužiti najmanj 245 dni. Mogoče je tudi služenje civilnega vojaškega roka.
Splošno vojaško obveznost za moške med 18. in 30. letom starosti ohranjajo tudi v Švici. Tam morajo vsi polnoletni moški v vojski odslužiti najmanj 245 dni. Usposabljanje nabornikov traja 18 tednov, temu pa sledijo še občasni vpoklici v vojsko. Tisti, ki ne morejo služiti v vojski, se morajo vključiti v civilno obrambo. V primeru, da moški ne služi ne obveznega ne civilnega vojaškega roka, mora do dopolnjenega 30. leta starosti vsako leto plačati za tri odstotke višjo dohodnino. Ženske vojaški rok služijo prostovoljno.
V Skandinaviji najstrožja Finska
Obvezno služenje vojaškega roka trenutno velja tudi v vseh skandinavskih državah. Najbolj stroga pri tem je Finska, kjer vojaška obveznost velja za moške od 18. do 60. leta starosti. Usposabljanje nabornikov traja od najmanj šest do največ 12 mesecev, nato pa postanejo del vojaških rezerv. Civilno služenje vojaškega roka traja 12 mesecev. V primeru, da moški na Finskem zavrne obvezno in civilno služenje vojaškega roka, je zagrožena kazen 173 dni zapora.
Tako kot na Finskem tudi na Danskem vključitev v naborniški sistem obvezna samo za moške nad 18. letom starosti. Usposabljanje nabornikov na Danskem traja od štiri do 12 mesecev, odvisno od tega, v kateri vojaški enoti služijo, po končanem usposabljanju pa so postanejo del mobilizacijskih enot.
Francija bi spet uvedla obvezni vojaški rok, Rusija bi ga počasi opustila
Na Norveškem so leta 2016 spet uvedli selektivni obvezni vojaški rok, ki je obvezen tako za moške kot za ženske. Podobna praksa velja na Švedskem, kjer so obvezni vojaški rok za moške ukinili leta 2010, leta 2017 pa so spet uvedli spolno nevtralno naborništvo. V začetku leta 2018 so vpoklicali več kot štiri tisoč moških in žensk. Kot razlaga Jelušičeva, je tudi vojaška obveznost na Švedskem zelo selektivna, saj je načeloma vedno na voljo dovolj tistih, ki se za odhod v vojsko odločijo prostovoljno.
Rusija razmišlja, da bi naborniški sistem v prihodnosti opustila in prešla na poklicno vojsko.
Naborniški sistem naj bi postopoma spet uvedli tudi v Franciji, kjer so ga ukinili leta 1996. Razprave o ponovni vojaški obveznosti so prisotne tudi na Hrvaškem. Rusija, ki je leta 2002 med zadnjimi evropskimi državami uvedla možnost služenja civilnega vojaškega roka, medtem razmišlja, da bi obvezni vojaški rok v prihodnosti opustila in prešla na poklicno vojsko.
86