Matjaž Han o tem, kaj je povzročila Levica in ali se imata Janša in Tonin rada #intervju

Sredi julija so se začele parlamentarne počitnice, ki bodo praviloma trajale do konca avgusta. V tem času je nekoč na celotnem političnem parketu običajno nastopilo mrtvilo, a v zadnjih letih to pravilo praktično ne velja več.

O aktualnih političnih zadevah, ki vzbujajo največ pozornosti javnosti, smo se tokrat pogovarjali z vodjo poslanske skupine stranke SD Matjažem Hanom, ki je med drugim spregovoril o epidemiji koronavirusa, cepljenju, dogajanju na levem političnem polu in v stranki SD ter o tem, kdo so vplivni ljudje iz ozadja.

Novice Tanja Fajon napenja lok kršilcev ustave

Gospod Han, koronavirus še vedno močno vpliva na naša življenja in očitno bo še nekaj časa tako. Ste se vi cepili proti covid-19 in kakšno je vaše mnenje o pozivih proti cepljenju, ki jih pogosto zasledimo predvsem na Facebooku?

Spoštujem demokracijo, spoštujem, da ima vsak možnost povedati svoje mnenje, ampak tukaj vendarle gre še za nekaj več. Jaz sem prebolel covid-19. Vem, da to ni enostavna bolezen in da me je štiri tedne zelo mučila. Sem se po prebolelosti tudi cepil tako kot vsi pri nas doma. Menim, da to ni samo odgovorno do samega sebe, ampak tudi do drugih.

Pozivam vse, da razmislimo, kaj je najbolje za vsakega posameznika in celotno družbo in naredimo nekaj dobrega. Vem, da veliko ljudi prebira mnogo strokovnih in znanstvenih člankov, ampak dejstvo je, da je za covid-19 v Sloveniji umrlo več kot štiri tisoč ljudi. Da bi za covid-19 umrl kdo, ki se je cepil, še nisem slišal, zato apeliram, da smo odgovorni in se cepimo. Seveda ne zanikam morebitnih težav v zvezi s cepljenjem, ampak to je manj problematično od tega, da kdo umre ali da imel velike težave.

"Osebno se rad pogovarjam tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki ga v naši stranki zdaj seveda nekateri ne marajo preveč, ampak bodo težko rekli, da nima ogromno politične kilometrine." Foto: Ana Kovač

Zakaj v SD aktivneje ne pozivate k cepljenju? Zagotovo bi lahko s tem pomagali pri reševanju življenj in hitrejši vrnitvi v normalno življenje.

Mislim, da smo se v poslanski skupini SD vsi cepili. Sami pa veste, kako je sprejeto med ljudmi, če politik poziva k cepljenju. Včasih naletiš celo na odpor. Kot rečeno, sam sem se cepil, cepila se je tudi predsednica stranke. Res ne mislim siliti ljudi v karkoli, ampak pri tem vprašanju res iskreno prosim, da ljudje razmislijo, kaj je dobro in prav ter da gredo v to akcijo. Potem bomo lažje živeli naprej. Ne predstavljam si, da bi še enkrat zaprli državo, ker bodo ljudje imeli velike socialne, ekonomske in tudi druge posledice. Takrat nam nobeno cepljenje ne bo več pomagalo.

Kako ocenjujete vladne ukrepe v boju proti koronavirusu?

Mešano. Nekateri so šli v pravo smer, spet druge je vlada zastavila povsem napačno. Govorim o tako imenovanih podtaknjencih, ki niso imeli nobene zveze z ukrepi proti koronavirusu. Mislim, da je s temi podatknjenci vlada naredila nekaj ključnih napak ter delovala proti sebi, s čimer je proti sebi obrnila veliko ljudi. 

Absolutno sem tudi prepričan, da smo zapravili preveč denarja za covidne dodatke, predvsem tistim, ki niso imeli stika s covidnimi bolniki. Jaz vam povem, da so v javnem sektorju ljudje po pisarnah in še kje, ki so dobili covidni dodatek, niso pa videli ali imeli opravka z nobenim covidnim bolnikom. Ljudje, ki so pa bili v dnevno v bolnicah v maskah in skafandrih, med drugim medicinske sestre in strežnice, pa tega dodatka v takšni meri sploh niso bili deležni. Tukaj je bila storjena velika napaka in veliko krivic.

Vlada je preveč komplicirala tudi z nekaterimi odloki, predvsem pri gospodarstvu. Prepričan sem, da bi se moralo tistemu delu gospodarstva, ki je bil zaprt, pokriti vsaj osnovne fiksne stroške.

Nekateri ukrepi pa tudi, priznam, da so bili dobri. Je pa res, da je lažje biti zelo pameten, potem ko se je že vse to zgodilo, a kljub temu poudarjam, da ne smemo vsega denarja, ki ga imamo v tej državi s tem, da se zadolžujemo, zapraviti za nesmiselne ukrepe.

Ste sicer zadovoljni s tem, kako dela vlada Janeza Janše?

Glejte, jaz sem opozicijski poslanec in moja naloga je opozarjati na napake vlade. In ja, nisem zadovoljen z delom vlade, prepričan sem, da bi bilo lahko bistveno boljše.

Več bi moralo biti iskrenega sodelovanja. Niso dovolj samo besede o sodelovanju. Jaz se spomnim, da sem se v prvih mesecih vlade nagibal k razmišljanju, da bi Socialni demokrati absolutno pomagali, ampak takoj, ko smo izrazili že prvi pomislek glede kakšnega vladnega ukrepa, je takoj sledil neposredni napad. Takšen način delovanja, napadi, če si kaj pokritiziral, se je nadaljeval, zato menim, da s strani vlade ni bilo prave iskrenosti za sodelovanje. Se bom pa vedno trudil, da bom opozicijski poslanec, ki bo poskušal nekaj povedati z argumenti, ne pa samo z zgodbami proti Janši.

Novice Weltwoche: Janša je najnovejši bruseljski grešni kozel

Tuji mediji v zadnjih mesecih veliko pišejo o Janši. Veliko je očitkov, da so te afere izvožene iz Slovenije. So morda tudi ljudje iz vaše stranke v ozadju pomagali pri lansiranju teh zgodb v tujih medijih?

Škoda, ker se zdaj spet v veliki meri ukvarjamo z Janezom Janšo. Jaz sem od tega že utrujen, toda tvitov predsedniku vlade ne pišemo mi v SD. Čestitke nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu še pred koncem volitev, mu tudi ni napisala Tanja Fajon. Raznih napadov na neke medije mu tudi ni pisal SD. Tudi prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije mu ni sugerirala SD.

Za vsako stvar je vsak posameznik sam odgovoren. Ko določena zadeva pride do neke meje, je več ne moreš ustaviti. Verjetno Janša nima toliko prijateljev, da takšni manevri ne bi odmevali tudi v tujini.

Na levem političnem polu je zelo močan antijanšizem, a hkrati se zdi, da kaj več od tega levica nima za ponuditi. Videti je, kot da je celotna leva politična opcija programsko in idejno izpraznjena.

Te teze ne moremo spraviti z mize, ker se vseskozi ponavlja. Odgovoril vam bom samo za SD, ne pa tudi za druge leve stranke, saj so same odgovorne zase.

Mi smo v tem mandatu, na primer, napisali dober zakon o demografskem skladu, ki dejansko naslavlja problem pokojnin za prihodnje generacije. Zakon smo predstavili in z argumenti pokazali, kako je mogoče demografski sklad sprejeti na način širokega vključevanja in ga upravljati bolje. V stranki imamo tudi izdelan za odgovorno in transparetno upravljanje z državnimi financami. V zdravstvu vemo, kaj bi bilo treba narediti. Kar se tiče vsebin, imamo mi, Socialni demokrati, močne strokovne ekipe, ki imajo znanje, izkušnje in vizijo za naprej. Imamo pa v stranki tudi izkušnje iz vladanja in tudi zmoremo priznati svoje napake, vemo pa tudi, da je bilo sprejeto veliko dobrih stvari, ko smo bili v vladi.

Je pa problem leve sredine ta, da imajo volivci bistveno več možnosti izbire med strankami kot na desnici. Ene stranke smo tradicionalne, z več desetletnimi izkušnjami, pred vsakimi volitvami pa nastanejo še nove, med katerimi se ene obdržijo, druge ne. Ima pa velika izbira na levem polu tako svoje prednosti kot tudi svoje slabosti. 

Na desni strani pa je vodilna ena stranka, ki je zavzela praktično ves prostor na desnici, in mogoče še Novo Slovenijo, ki je konstantno bolj ali manj v senci SDS.

"Ne vem, od kod nekaterim teza, da sem najbogatejši poslanec. Verjetno je bistveno več poslancev ali poslank bolje situiranih od mene in vesel sem, da je tako. Ni pa nič narobe, da so v Državnem zboru tudi dobro situirani ljudje, ki so morda bolj kot ostali neodvisni od pritiskov ob kakšnih glasovanjih." Foto: Ana Kovač

Ena od tez je tudi, da je stranka Levica tista, ki s svojimi idejami narekuje tempo na celotni levici in da ji ostale stranke nekako zgolj sledite, zato se cela politična opcija premika proti skrajni levi. 

Res je, Levica je v slovenski politični prostor seveda prinesla neko svežino. Stranka je šla neko pot izven obstoječih okvirjev in je ves levi pol zamaknila bolj proti levi. Oziroma percepcija, kaj je levo, je postala drugačna, bolj ostra. 

Verjetno smo Socialni demokratih v preteklosti malce zanemarili ta zelo levi del volilnega telesa in zato mi je žal. Vendar pa vseeno trdim, da biti bolj lev ne pomeni ponujati nerealne rešitve, tu se pri meni te definicije bolj ali manj lev končajo. Namreč izkušnje mi povedo, da svet ni rožnat, da ni povsod tako, kot bi si želeli, in da je žal treba včasih sprejemati tudi odločitve, ki ljudem ne bodo in niso všeč. In tega Levica, vsaj do zdaj, ni pokazala, ker pač ni bila v vladi, ni imela te odgovornosti in posledično zato ne nosi težkega nahrbtnika. Govoriti o tem, kako bi bilo, če bi bilo, je najlažje, mi pa smo videli, kako je, če vladaš, ko nekaterih stvari ne moreš narediti zaradi denarja, nekaterih ne zaradi Evrope, spet drugih zaradi koalicijskih zgodb.

Moje stališče je, da nikdar ne bom obljubil tistega, česar ne bom mogel vsaj približno izpolniti. Čeprav vem, da je v politiki to skoraj nemogoče, želim biti zelo realen. Vedno pa sem bil in ostajam prepričan, da mora SD odločno stati za vrednoto solidarnosti, kar pomeni, da je treba malemu človeku oziroma delavcem pomagati, hkrati pa dati možnost ljudem, ki imajo voljo, energijo in denar, da se razvijajo. Ko bo vse to skupaj utečeno, bo življenje v naši državi bistveno bolje.

Zakaj ste se v SD odločili, da z javnomnenjsko anketo preverite odnos javnosti do morebitne vaše koalicije z SDS in ali bi vi osebno podprli takšno koalicijo?

Najprej moram reči, da osebno nisem poznal nobenih vprašanj in namenov, zakaj bi bila postavljena. Mislim, da razloga ta trenutek niti ne rabim poznati, ker se mi zdi realno, da je koalicija med SD in SDS v naslednjem mandatu nemogoča. 

Razlogov je več, kot si jih mogoče jaz celo predstavljam. Enostavno je SD lahko edina alternativa SDS. Kaj bo pa v naslednjih letih, je pa seveda vprašanje.

Nasprotniki novega zakona o vodah so pred dvema tednoma močno zmagali na referendumu, pri čemer pa nevladniki bojda leve politične stranke svarijo, naj si nikar ne lastijo te zmage, ker k temu naj ne bi dovolj prispevale oziroma ne bi bilo takšnega rezultata, če bi bilo od njih odvisno.

Interpretacij je po vsakih volitvah in referendumu veliko. Kakršenkoli je rezultat, si ga tisti, ki rezultat razlaga, tega razlaga sebi v prid. Jaz sem vesel, da je civilna družba pri referendumu o vodah tukaj naredila prave korake in da je mlade vzpodbudila, da so šli na referendum.

Ne morem pa kupiti dejstva, da SD s to kampanjo ni imela nič, ko smo tudi mi poslanci, vodstvo stranke in veliko naših aktivistov bili mesec dni po terenu med ljudmi z argumenti, zakaj vladni zakon ni dober. Je pa bila vsebina referenduma takšna, ki je nagovorila vse državljane, tako leve in desne. Drugo so seveda vlada, njeni ukrepi in Janez Janša, ki so tudi predstavljali pomemben motivacijski moment. 

Vlada na drugi strani ni imela nobene kampanje in tudi kampanja s strani koalicijskih strank je bila peljana zelo slabo, kar je sicer njihov problem, a ko ti enkrat 700 tisoč ljudi pove, da nekaj nisi dobro naredil in da se s tabo ne strinja, moraš razmisliti, kako naprej.

Glede rezultata pa je treba priznati, če smo zelo odkriti, da si nihče ni upal napovedati takšnega izida. Da pa zna biti dober, smo morda zaslutili drugi dan predčasnega glasovanja. Ob tem sem prepričan, da bi bilo neodgovorno in krivično do vseh, ki so se v predreferendumski kampanji aktivirali, tudi do naše stranke, da bi si kdo prisvojil oziroma lastil to zmago.

Novice Spopad med Lenarčičem in Janšo: Laže! #video

Kakšni so sicer odnosi med strankami na levici in njihovimi voditelji? Zdi se, da med njimi ni ravno velike ljubezni.

Kje pa je v politiki velika ljubezen? A se imata Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin rada? Vsak voditelj gleda na svojo stranko. Vsak pravi voditelj mora gledati tudi na državo in vsak državnik ve, da v našem političnem sistemu ne more imeti samo on prav in da se mora prilagajati.

V politiki je pomembno predvsem to, da se pogovarjamo, da se slišimo in da se prilagajamo. Radi pa se verjetno tudi znotraj strank nekateri nimajo. Glede tega jaz ne bi delal nekega velikega problema.

"Absolutno sem prepričan, da smo zapravili preveč denarja za covidne dodatke, predvsem tistim, ki niso imeli stika s covidnimi bolniki." Foto: Ana Kovač

Boste še pred volitvami s konstruktivno nezaupnico predlagali Tanjo Fajon kot kandidatko za mandatarko?

Za konstruktivno nezaupnico dvakrat nismo dobili dovolj glasov. To ni bil rezultat slabega dela KUL. V tokratni sestavi državnega zbora imamo namreč v tako imenovani opoziciji tudi DeSUS, SNS in dva manjšinca. Njih je treba vprašati, če so zadovoljni s to vlado. Ker verjetno so, za konstruktivno nezaupnico ni bilo dovolj glasov.

Kar se pa tiče Tanje Fajon, je ona dobila na našem kongresu največjo podporo in moč, da postane predsednica stranke in ona bo kandidatka za mandatarko kadarkoli že bo prišlo do volitev, ali bodo to predčasne ali pa redne.

Kaj vi menite, bodo redne ali predčasne?

Dvoje vrat naprej od naše pisarne boste na desni videli vrata poslanske skupine stranke DeSUS. Še malo prej pa je poslanska skupina SNS. Pojdite kar njih vprašat.

Tanji Fajon kritiki očitajo, da daje vtis prevelike odtujenosti od težav običajnih ljudi in da zgolj izražanje zaskrbljenosti na tviterju glede družbenih problemov ni dovolj. Poleg tega se sprašujejo, kako uspešna bo v notranjepolitičnih bojih, ki znajo biti zelo hudi.

Rekli ste kritiki, torej tisti, ki nas nimajo radi.

Mogoče so dobronamerni kritiki.

Absolutno, jaz jih velikokrat vzamem kot dobronamerne. Nekatere.

Tanji Fajon ne moremo očitati, da ne pozna evropskega parketa in da nima izjemno veliko povezav. Kot predsednik vlade moraš imeti v Evropi in v svetu prijatelje, katerih imaš telefonske številke, s katerimi se lahko pogovarjaš, ki ti lahko dajo nasvet in ki so kdaj tvoji zavezniki. Tole lahko torej odkljukava.

Meni bo tudi nekdo težko rekel, da je Tanja Fajon odtujena od ljudi, saj jo vsak dan vidimo na terenu med ljudmi. Verjemite mi, da zelo dobro pozna njihove težave. Tanje ni strah iti med ljudi. Grem stavit, da je kakšen drug politik, ki opravlja pomembnejšo vlogo, bolj odtujen od navadnih ljudi.

Tanja se zaveda, kje so njene pomanjkljivosti, zato se obkroža z ljudmi, ki lahko pomagajo njej, stranki, nenazadnje državi. Saj veste, da šole ali fakultete za predsednika vlade ni. Na gospodarskem področju ji pomaga tudi Sandi Češko, za katerega se veliko govori, da bo mandatar. Ne. Sandi Češko je gospod, ki je uspel s svojo podjetniško idejo, ki ni tajkun in ki je že dolgo član Socialnih demokratov. Tega ga ni bilo nikoli sram povedati. Je pravi Socialni demokrat in je Tanji pripravljen svetovati. Po drugi strani imamo v stranki kopico ljudi, različnih profilov, znanj in izkušenj, ki ji lahko pomagajo. Če bomo Socialni demokrati naslednje volitve dobili možnost in odgovornost za vodenje države, verjamem, da bomo dobro peljali našo državo naprej.

Bi lahko Sandi Češko vseeno postal kandidat za mandatarja ali pa celo predsednik SD?

O tem se sploh ne pogovarjamo. Tudi to, da sta Češko in Fajonova večkrat jasno povedala, da sodelujeta, kaže, da to ni nobena skrivnost. Pri nas v stranki je jasno, da bo v primeru zmage stranke na volitvah mandatarka predsednica stranke, kar menim, da je edino prav.

"Jaz sem prebolel covid-19. Vem, da to ni enostavna bolezen in da me je štiri tedne zelo mučila. Sem se po prebolelosti tudi cepil, tako kot vsi pri nas doma. Menim, da to ni samo odgovorno do samega sebe, ampak tudi do drugih." Foto: Ana Kovač

Več poslancev je v zadnjih tednih poročalo o napadih nanje. Najbolj odmevno je bilo pljuvanje na poslanca NSi Jožefa Horvata. Kaj menite o takšnem početju in ali se je tudi že vam kdaj kaj podobnega zgodilo?

Ne, me je pa nekaj dni nazaj en protestnik pred Državnim zborom polili z vodo. Jaz vse napade, na kogarkoli, ostro obsojam. Ni bil napaden samo poslanec Horvat, ki je napisal pismo, ampak tudi Tadeja Šuštar iz NSi, poslanec SDS, naši ter poslanci ter poslanke drugih strank.

Odgovornost za to stanje gre pripisati tudi delu politike, ki s sovražnim govorom in nespoštovanjem sporoča ljudem, vse je dovoljeno. Zato apeliram na vse politike, da smo drug do drugega in do ljudi spoštljivi. Tega, kar se zadnje dni dogaja okoli parlamenta, me je strah predvsem zato, ker se je dogajanje iz socialnih omrežij preselilo v realnost. Če mi je kdo na socialnem omrežju pisal, da me bo ubil ali pljunil, sem nedavno tega še zamahnil z roko, ko pa imaš pred seboj človeka, ki ti to reče v obraz, je to povsem nekaj drugega.

Treba pa je narediti jasno ločnico. Tudi med politiki. Smo takšni, ki se ne sovražimo ter ne žalimo, in imamo politike s priimki in imeni, ki to stalno počno. Ogromno je protestnikov, ki dostojno protestirajo, žal pa tudi peščico njih, ki delajo to, kar sem omenil. Zato ne gre vseh kar povprek metati v isti koš, ker bi to bilo neodgovorno. Ne bom pa nikdar v  življenju spodbujal, da bi se slučajno mojemu nasprotniku zgodilo kaj takega, ker ko bodo nekega dne ljudje zelo razočarani, jezni… ne bodo izbirali med levimi in desnimi.

Pljuvanje v ljudi je zame zavržno dejanje. So pa takšni, ki jim je to "normalno", češ, saj ste si zaslužili. Če pa bi kdo od politikov tem ljudem, ki pljuvajo, samo rekel kakšno besedo ali dve, bi morda novinarji napisali, da je poslanec besedno obračunal z državljanom. Ki pa ga je prej pljunil.

Marsikateri poznavalec slovenske politike v kakšnem neformalnem pogovoru pove, da bi vi bili odličen predsednik Socialnih demokratov, a da se na to mesto ne boste nikoli povzpeli, saj bi se v tem primeru preveč pozornosti javnosti usmerilo v poslovanje vašega družinskega podjetja M & M INTERNATIONAL, katerega 50-odstotni lastnik ste in ki posluje tudi s podjetji, katerih solastnik je država.

Ne vem, od kod nekaterim teza, da sem najbogatejši poslanec. Verjetno je bistveno več poslancev ali poslank bolje situiranih od mene in vesel sem, da je tako. Ni pa nič narobe, da so v Državnem zboru tudi dobro situirani ljudje, ki so morda bolj kot ostali neodvisni od pritiskov ob kakšnih glasovanjih.

Jaz imam družinsko podjetje že 30 let. Z očetom sva ga skupaj ustvarila. Podedoval sem ga po smrti mame kot očeta. Ponosen sem in nič ne skrivam, da imamo eno podjetje, en račun pri eni banki, plačane imamo vse davke, pri nas je zaposlenih osem ljudi. Podjetje bom obdržal, ker če ga lahko imajo drugi v državnem zboru, ne vem, zakaj ga ne bi mogel imeti jaz.

Kar se tiče mojih ambicij, pa je tako: sem ambiciozen, se pa tudi zavedam svojih pomanjkljivosti. Človek se mora za funkcijo, kot je predsednik stranke, biti pripravljen mnogo odpovedovati, tudi času z družino ter biti strelovod za vse kritike, upravičene in neupravičene, kar ste ugotovili v vašem vprašanju. Prav tako moraš imeti nekaj, kar drugi nimajo.

Jaz v stranki nikoli nisem kandidiral za kakršnokoli funkcijo, sem pa ponosen socialni demokrat in resnično razmišljam socialdemokratsko. Biti socialdemokrat ni samo, da rečeš, da si za to ali ono vrednoto, ampak moraš to vrednoto tudi živeti. Verjemite mi, da v manjših krajih, kot so Radeče ali Laško, ne bi bil tolikokrat izvoljen za poslanca in župana, če bi bilo nekaj tako zelo narobe z mano.

Jaz se bom s politiko še nekaj časa ukvarjal. Ponovno bom kandidiral za poslanca, potem pa bom že v takšnih letih, da bom počasi razmišljal, kako kaj početi v jeseni življenja.

"Verjetno smo Socialni demokratih v preteklosti malce zanemarili ta zelo levi del volilnega telesa in zato mi je žal. Vendar pa vseeno trdim, da biti bolj lev ne pomeni ponujati nerealne rešitve, tu se pri meni te definicije bolj ali manj lev končajo. Namreč izkušnje mi povedo, da svet ni rožnat, da ni povsod tako, kot bi si želeli, in da je žal treba včasih sprejemati tudi odločitve, ki ljudem ne bodo in niso všeč. In tega Levica, vsaj do zdaj, ni pokazala, ker pač ni bila v vladi." Foto: Ana Kovač

Kdo je trenutno najvplivnejša oseba v ozadju stranke SD?

Socialni demokrati se pogovarjamo z več ljudmi, ki so bili uspešni politiki, ki so bili naši člani in ki so nam pripravljeni tudi sedaj kaj svetovati. Prepričan sem, da je to veliko bogastvo, če se lahko s kakšnim vprašanjem obrneš na izkušenega človeka, ki je že imel kakšno podobno situacijo. Tvoja stvar pa je, kakšne odločitve potem sprejmeš.

Meni je v veliko zadovoljstvo se včasih pogovarjati z Milanom Kučanom, ki ima neizmerno veliko izkušenj. Osebno se rad pogovarjam tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki ga v naši stranki zdaj seveda nekateri ne marajo preveč, ampak bodo težko rekli, da nima ogromno politične kilometrine. Veliko več bi se želel pogovarjati s Miranom Potrčem, ki je zame velik človek in sila spoštovan politik, pa z Majdo Potrata, Dušanom Kumrom, Mirkom Brulcem.  Žal mi je, da sta nedavno tega umrla dva, ki sem ju neizmerno cenil. To sta Bojan Kontič, ki me je vpeljal v delo državnega zbora, in Janez Kocijančič.

Če so to ti strici iz ozadja, potem sem jih pripravljen na glas imenovati, jaz jih namreč vidim vse kot pozitivne osebnosti. Seveda se nasprotna stran ne bo strinjala z njihovimi stališči, ampak tudi jaz se ne bom vtikal v to, kdo njim svetuje.

Jaz sicer žal nimam več staršev, da bi jih kaj vprašal, kot mlajši kdaj kaj vprašajo svoje starše ali strice in tete. To se mi zdi čisto normalno in iz tega ne bi delal zgodbe. Mislim, da je tako prav.

Kakšen pa je vpliv Boruta Jamnika na vašo stranko?

Da bi jaz vedel, nikakršen. So pa njega, tudi zaradi njegove tete Brede Pečan, ki je bila poslanka SD in se je borila za prave stvari in je tudi mene veliko naučila, povezovali z našo stranko. On je preprosto zelo sposoben človek, kam pa vrednotno paše, pa ve sam. Da bi ga pa ta trenutek srečeval v stranki, ga pa ne.

Kdo pa je trenutno najpomembnejši človek, ki vleče niti na levici?

Jaz mislim, da so to vendarle predsedniki levosredinskih strank. Pri socialnih demokratih glavne niti vleče Tanja Fajon, je pa res, da je pripravljena poslušati tudi druga stališča. Za druge stranke pa ne vem.