Petek, 8. 8. 2025, 13.48
2 uri, 18 minut
Je naravna mineralna voda res še tako čista?

Nad najbolj znanega francoskega proizvajalca naravne mineralne vode Perrier se zgrinjajo temni oblaki.
Francija je v pričakovanju odločitve glede škandala z ustekleničeno naravno mineralno vodo, ki poganja več milijard evrov vredno panogo. Zaradi razkritja, da je voda, ki jo prodajajo pod svetovno znanimi blagovnimi znamkami, kot so npr. Perrier, Evian in Vichy, filtrirana in prečiščena, da ne bi bila kontaminirana, bi morala izgubiti oznako naravna in seveda tudi višjo ceno, ki je s tem povezana. Za nameček je prišlo na dan še, da je francoska politika za to vedela, a se je odločila, da tega ne razkrije javnosti.
Kot poroča britanski BBC, naj bi v prihodnjih mesecih Evropska komisija objavila svojo razsodbo glede tega, kako fina filtracija vode je še dopustna, da se jo lahko označi za naravno mineralno vodo. Potencialno bi ta odločitev lahko pomenila hud udarec za francosko, pa tudi evropsko industrijo, ki črpa in prodaja ustekleničeno vodo.
Če je voda naravna, je lahko bistveno dražja od tiste iz pipe
V skladu s pravili EU se z naravno mineralno vodo ne bi smelo zgoditi nič od črpanja do ustekleničenja, torej ne bi smela biti ne filtrirana ne kakorkoli drugače obdelana, sploh pa ne dezinficirana, torej da bi se vanjo kaj dodajalo (npr. klor).
Zaradi oznake naravna mineralna voda je ta lahko tudi bistveno dražja od tiste iz pipe, kar tudi pogajanja zelo bogato industrijo, ki na steklenice svoje "naravne mineralne vode" običajno lepi še nalepke prelepih gorskih vrhov, da bi tako še podkrepila čistost in prvinskost tovrstne vode, polne zdravja in mineralov.
Če je naravna mineralna voda obdelana, zakaj je potem toliko dražja od tiste iz pipe?
Tretjina francoske "naravne mineralne vode" je obdelana
A francoska Le Monde in Radio France sta lani razkrila, da je vsaj tretjina "naravne mineralne vode", ki se proda v Franciji, procesirana, bodisi z ultravijolično svetlobo, filtri z aktivnim ogljem ali izjemno finimi mikromehanskimi filtri, da bi tako preprečili morebitno kontaminacijo z bakterijami. Tovrstna voda se torej v bistvu ne razlikuje od tiste, ki jo sicer dobimo v vodovodu, zato se pojavlja vprašanje, zakaj potrošniki plačujejo toliko višje cene. Zaslužki podjetij, ki služijo na ta način, bi tako lahko močno upadli.
Seveda bi bile težave za t. i. vodno industrijo še večje, če bi prodajali kontaminirano in zdravju oporečno vodo. In ker se podjetja tega zavedajo in vodo obdelujejo, se torej zavedajo tudi, da imajo težavo z njeno kakovostjo. Ta pa se je začela poslabševati zaradi podnebnih sprememb in čedalje hujših sušnih obdobij, opozarjajo hidrologi.
Vladno prikrivanje zaradi strateškega pomena panoge
A namesto da bi podjetja priznala težave, so vzpostavila tajne filtrirne sisteme, za katere ni smel izvedeti nihče. Tem podjetjem je nato na pomoč priskočila še francoska vlada, ki je razkritja skušala pomesti pod preprogo, ker da je vodna industrija za Francijo preveč strateško pomembna.
Toda po razkritjih v medijih je sledila preiskava v francoskem senatu, ki je nato v končnem poročilu potrdil, da je vlada namenoma zavajala in da je prikrivanje izhajalo z najvišjih ravni. Vlada, ki jo je tedaj vodila premierka Elisabeth Borne, je nato v svojo obrambo zaprosila Evropsko komisijo, naj odloči, kakšna stopnja mikrofiltracije je še dopustna za naravno mineralno vodo.
Odločitev, da voda, ki jo Perrier ustekleniči, ni več naravna mineralna voda, bi lahko bila hud udarec za to svetovno znano blagovno znamko.
V Perrieru pa so opustili zelo fino mikrofiltracijo delcev, večjih od 0,2 mikrometra, in se z vlado dogovorili za filtracijo 0,45 mikrometra. Ali bo to dovolj tudi za Bruselj, bo treba počakati.
V Nestleju, ki ima v lasti Perrier, so v okviru senatne preiskave priznali, da so uporabljali nezakonite metode za obdelavo svoje vode. Prvi mož Nestleja Laurent Freixe je priznal še, da so v uradnem hidrološkem poročilu za njihovo prvo črpališče v departmaju Gard na jugu Francije dobili priporočilo, da za izčrpano vodo ne uporabljajo več oznake naravna mineralna voda. Voda Perrier bi tako lahko izgubila status, s katerim se hvali že 160 let.
Črpališče sredi močno poseljenega in kmetijsko intenzivnega območja
Omenjeno črpališče ni sredi gora, kot si glede na etikete na steklenicah morda predstavlja večina potrošnikov, ampak sredi močno poseljenega in kmetijsko precej obremenjenega območja med mestoma Nimes in Montpellier, nedaleč stran od sredozemske obale, ki se v zadnjih letih močno segreva in izsušuje. Na območju so od leta 2017 zabeležili pet močnih in dolgotrajnih sušnih obdobij, ki so, kot je za BBC opozorila hidrologinja Emma Haziza, močno prizadeli tudi globoke vodonosnike.
"Vsi vodonosniki so bili prizadeti. Ne le tisti v zgornjih slojih zemlje, iz katerih črpamo vodo za v vodovode, ampak tudi tisti globlji, za katere so podjetja mislila, da so varni in da se bodo lahko znova napolnili," je dejala in dodala, da tak sistem postaja nevzdržen.
Opozorila je, da njihove raziskave kažejo, da se kontaminacija z odpadnimi vodami (od človeških odplak do v kmetijstvu uporabljenih kemikalij) dogaja tudi v globljih vodonosnikih. Poleg tega pa zaradi prekomernega izčrpavanja vode iz teh globokih vodonosnikov pojavlja tudi večja koncentracija kontaminacije, saj je v vodonosnikih čedalje manj vode. In tak proces naj bi se zaradi podnebnih sprememb samo še stopnjeval, je še opozorila francoska hidrologinja.
V Perrieru tovrstnim ugotovitvam nasprotujejo in zagotavljajo, da je njihova voda varna za zdravje in da vsakršne težave hitro zaznajo. Vseeno – samo lani so morali iz omenjenega črpališča v Gardu uničiti tri milijone steklenic zaradi kontaminacije, navaja BBC.